Slovenija ima z Iranom kar izdatno blagovno menjavo, ki je v lanskem letu dosegla skoraj 27 milijonov evrov, v Slovenijo pa uvozimo za okoli dva milijona evrov iranskih dobrin. Med njimi prednjačijo: polimeri etilena v primarnih oblikah (51,5 odstotka), surovi cink (24,7 odstotka), neposneti nosilci za zvočna snemanja (7 odstotkov), preproge (3,9 odstotka), sveže ali suho grozdje (3,6 odstotka) in heterociklične spojine s heteroatomi dušika (2 odstotka). V Iran izvažamo mlinske kamne in bruse iz naravnega kamna ali umetnega materiala (17,4 odstotka), zdravila (19,2 odstotka), električne aparate in telefonijo (4,7 odstotka), nepremazan papir ter karton za pisanje in tiskanje (4,3 odstotka) ter zračne ali vakuumske črpalke, kompresorje in ventilatorje (4,2 odstotka).

V Iran, po podatkih internetnega portala sloexport, izvaža 81 slovenskih podjetij, tri izmed njih: Comet, Etol in Iskra avtoelektrika pa so v Iranu ustanovila svoja podjetja.

Kot nam je povedal Ivan Lisjak, član uprave podjetja Iskra Avtoelektrika, poslovanje podjetja z Iranom poteka normalno. Nekaj zmede so sicer opazili prvi dan po volitvah, malce težje tudi dobijo svoje partnerje na mobilne številke, drugo poteka kot običajno. Iskra avtolektrika sodeluje z dvema iranskima podjetjema, ki sta v državni lasti, pri obeh so se pojavili rahli zamiki pri plačilih, ki pa jih vodstvo slovenskega podjetja pripisuje vsesplošni gospodarski krizi in ne političnim razmeram v Iranu.

Med največjimi slovenskimi izvozniki v Iran je tudi podjetje Comet iz Zreč. Direktor marketinga Iztok Rozman nam je povedal, da pri poslovanju nimajo težav, razen manjših zamikov plačil, ki prihajajo zaradi restrikcij pri določenih bankah. Opazili so sicer zmanjšanje naročil, ki pa ga tako kot v Iskri Avtoelektriki pripisujejo recesiji. Najhujše, kar bi se po besedah Rozmana lahko zgodilo, je umik konzulata iz Irana, kar bi avtomatično pomenilo izpad iz trga, vendar tako drastičnih ukrepov ne pričakujejo. Podjetje Comet ima s partnerskim Swatyjem v Iranu kar 60-odstotni tržni delež na trgu brusil.

Glede na to, da so podjetja z Iranom že poslovala tudi pretekla leta, večjih skrbi nimajo, vedo pa, da je poslovanje močno povezano s politiko. Sodelovanje Miroslava Gregoriča v komisiji OZN, ki je preiskovala jedrske zmogljivosti v sosednjem Iraku, so namreč hitro zaznali tudi iranski poslovni partenerji naših podjetij.