Obseg denarnih vlog v švicarskih bankah se je lani glede na leto 2007 zmanjšal za 27 odstotkov in padel na najnižjo raven od avgusta 2005. Upad denarnih vlog je po eni strani posledica negativnih učinkov svetovne finančne krize na poslovanje bank, po drugi pa krepitev pritiska tujih davčnih oblasti na švicarski bančni sektor.

Bolj kot domači bežijo tuji varčevalci

Medtem ko so se domače vloge zmanjšale za dobrih 500 milijard frankov oziroma 350 milijard evrov, je obseg denarnih vlog tujih državljanov upadel za slabih 900 milijard frankov oziroma 600 milijard evrov.

Obseg vlog tujih zasebnih komitentov se je relativno zmanjšal za največ, in sicer za 36 odstotkov oz. za 371 milijard frankov ali 250 milijard evrov. V švicarskih bančnih institucijah so imeli tuji zasebni komitenti naloženih le še 450 milijard evrov, kar je najmanj po koncu leta 1998.

Švicarska centralna banka v svojem mesečnem poročilu sicer ni objavila podatkov po posameznih bankah, a obe največji švicarski bančni skupini UBS in Credit Suisse sta lani beležili velike izgube, saj sta morali odpisati številne slabe naložbe, komitenti pa so iz njiju umaknili tudi veliko denarja.

Največja švicarska banka UBS je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila upad obsega denarnih vlog za približno 230 milijard frankov oziroma 150 milijard evrov, poleg tega je omenjeno banko prizadela tožba, ki je jo vložilo ameriško pravosodno ministrstvo. ZDA zahtevajo informacije o 52.000 računih ameriških varčevalcev, v UBS pa vztrajajo pri politiki bančne tajnosti. Zaradi tega spora se je zadnje dni močno znižala vrednost delnic banke.

Slovenija je druga zgodba

V Sloveniji se je obseg dolgoročno vezanih vlog v letu 2008 povečal za približno 20 odstotkov glede na predhodno leto 2007. Od maja se je v medletni primerjavi njihov obseg povečeval za več kot 20 odstotkov mesečno na letni stopnji, septembra pa so se vloge glede na isto obdobje leta 2007 okrepile za 35,5 odstotka. Tako močan porast povpraševanja po dolgoročno vezanih vlogah v letu 2008 je treba pripisati negotovim razmeram na kapitalskih trgih, zaradi česar je mnogo investitorjev svoja sredstva preselilo v bolj varne bančne depozite.

Slovenske banke so konec minulega leta hranile 20,6 milijarde evrov depozitov nebančnega sektorja ali za 1,22 milijarde več kot konec 2007. Od treh največjih bank je depozite najbolj, za 184 milijonov evrov neto, povečala Abanka Vipa. NLB pa jih je zaradi velikega odliva v zadnjem četrtletju konec leta imela celo za 3,2 milijona evrov manj kot konec leta 2007.