Evro je denarna enota v 15 državah Evropske monetarne unije (EMU), to so Nemčija, Avstrija, Finska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Italija, Slovenija, Španija, Portugalska, Republika Irska, Grčija, Malta in Ciper. Razen tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra ponavadi uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Je tudi denarna enota v Črni gori in na Kosovu, vendar ti državi nista članici EMU, zato se Evropska centralna banka (ECB) pri določanju obrestnih mer nanju ne ozira. Kot zakonito plačilno sredstvo evro uporablja več kot 320 milijonov ljudi.

Uradno se je evro pojavil 1. januarja 1999 v 11 državah EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje), vendar le nominativno na računih in cenah, kjer so morali biti vsi zneski podani tako v lokalni valuti dane države kot v evrih. Tega dne so centralne banke članic EMU prenesle pristojnosti odločanja na ECB. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002.

Podobe bankovcev in ene strani kovancev so skupne, članice EMU imajo pravico, da določijo podobe ene strani kovancev. Seveda kovanci ne glede na podobo veljajo v celotnem evro območju.

Velika Britanija, Švedska in Danska iz različnih vzrokov niso vstopile v EMU, a vendar v zadnjem času tudi iz teh držav prihajajo signali, da bi rade to odločitev spremenile in se priključile skupni evropski denarni valuti – evru.

Evru na začetku svoje kariere ni šlo najbolje. Vrednost je tako zelo padala, da so dobro besedo in tudi finančna sredstva zanj morale zastaviti centralne banke držav članic.

Ekonomisti predvidevajo, da bo spričo prihajajoče gospodarske krize, ki naj bi svoje zobe še bolj pokazala v letu, ki prihaja, skupna valuta vsaj nekoliko olajšala napeto finančno situacijo.

Kljub temu, da svetovna finančna kriza pometa z gospodarstvom in da bodo banke utrpele hude izgube, naj bi jo na evro vezana gospodarstva odnesla nekoliko bolje kakor tista, ki so vezana na čedalje bolj šibki dolar.

Pozabimo na začetne težave evra, saj, če je na začetku svoje kariere oktobra 2000 veljal je 82 dolarskih centov, je zdaj evro vreden že 1,40 dolarja. Ekonomisti se celo šalijo, da prihaja dan, ko se bo tudi ameriško gospodarstvo vezalo na evro in ga nato celo sprejelo kot svojo valuto. Čeprav je to je šala, saj jim nacionalni ponos česa takega ne bi dovolil, pa je vendarle dejstvo, da čedalje več transakcij poteka v evru, tudi članice OPEC razmišljajo, da bi ceno sodčka nafte vezale na evro in ne več na dolar, kot doslej. Vendar premočna valuta lahko povzroča težave nekaterim evropskim izvoznikom, saj postajajo njihovi izdelki predragi in s tem nekonkurenčni.

Uvedba evra je v zadnjih šestih letih po ocenah Eurostata omogočila približno 15 milijonov novih služb, pocenila je poslovanje in poenotila trg, ki je postal tudi bolj privlačen za tuje vlagatelje, saj evropski trg uživa sloves stabilnega in manj dovzetnega na vpliv inflacije in devalvacije valute.

Z novim letom 2009 se bo kot 16. evro območju pridružila Slovaška. Manjše evropske države, kot je denimo Islandija, ki je tudi zunaj EU ali pa Madžarska, sicer članica EU, a zaenkrat ne izpolnjuje pogojev za vstop v evro območje, so se dostikrat soočile s hudim padcem ali vsaj nihanjem domačih valut, zato so bile primorane naprositi Mednarodni monetarni sklad za poroštvo oziroma za pomoč pri stabilizaciji domačega monetarnega sistema.

Novejše članice EU, Poljska, Češka in baltske države Litva, Latvija in Estonija so v čakalnici EMU in se trudijo izpolniti pristopne zahteve, a je finančna kriza njihove želje po vstopu zaenkrat močno oddaljila.

Tudi pregovorno močen britanski funt izgublja bitko z evrom, še več, evro skeptični Britanci na glas razmišljajo, da bi kraljičin funt poslali v valutna nebesa.

Prav tako šibka švedska krona slabi argumente tistih Švedov, ki so leta 2003 na referendumu zavrnili vstop Švedske v EMU. Svetovalec švedskega predsednika vlade, ekonomist Lars Calmfors ugotavlja, da je bolje, da se pridružijo "evro cirkusu", saj je bolje biti zraven in imeti pregled ter vpliv na odločitve, kakor stati ob strani in ne imeti pojma o tem, kaj ti bodo skuhali drugi.

Francoska ministrica za finance Christine Lagarde je na srečanju ministrskega vrha izjavila, da se je evro po desetih letih skupne valute izkazal kot trden kamen finančne varnosti in stabilnosti ter utišal skeptike, ki so mu pred desetimi leti slikali črno prihodnost.

Tudi Otmar Issing, nekdanji član uprave ECB, pravi, da je evro znak stabilnosti in je kot dežnik, ki bo vsaj nekoliko ubranil gospodarstvo pred finančno nevihto, ki se bo razvila v letu, ki prihaja. Dejstvo je, da se centralne banke, ki niso v sistemu evro območja, čedalje bolj vežejo na evro kot na enega izmed protiinflacijskih instrumentov.