Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je malenkost zvišal, in sicer za 29,23 točke oziroma 0,37 odstotka, na 7750,17 točke.

Japonska vlada je pred začetkom trgovanja sporočila, da se je obseg japonskega bruto domačega proizvoda med lanskim oktobrom in decembrom znižal za 12,7 odstotka na letni ravni, kar je največ v zadnjih 35 letih.

Japonska tiči v najhujši gospodarski krizi v povojnem obdobju, zato vlagatelji po besedah borznih posrednikov upajo, da bo vlada sprejela nove ukrepe za spodbuditev gospodarske rasti.

Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones prejšnji teden znižal za 5,2 odstotka, na 7850,41 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 3,6 odstotka, na 1534,36 točke.

Potem ko so se tečaji delnic na Ljubljanski borzi takoj po odprtju borze zvišali, so pol ure po odprtju borznega parketa v povprečju zdrsnili v negativne številke. Indeks SBI 20 se je znižal za 0,35 odstotka, na 3904,13 evra, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa za 0,41 odstotka, na 927,02 evra.

Največ so izgubile delnice Petrola, ki so se doslej pocenile za 3,15 odstotka,na 271,33 evra. Nižje so tudi delnice Gorenja (–1,46 odstotka, na 10,80 evra), Zavarovalnice Triglav (–1,05 odstotka, na 16 evrov), Aerodroma Ljubljana (–0,60 odstotka, na 28 evrov) in Krke (-0,39 odstotka, na 58,25 evra).

Redke, ki se gibljejo v pozitivnem območju, so delnice Telekoma Slovenije (+2,02 odstotka, na 129,80 evra), Pivovarne Laško (+0,46 odstotka, na 49,85 evra), Save (+0,44 odstotka, na 234,90 evra), Istrabenza (+0,39 odstotka, na 22,99 evra) in Nove Kreditne banke Maribor (+0,32 odstotka, na 9,27 evra).

Po prometu izstopajo obveznice Poslovnega sistema Mercator, saj je bilo v prvih 30 minutah po odprtju borze z njimi sklenjenih za 50.140 evrov poslov; njihov enotni tečaj se je ob pocenitvi za 1,04 odstotne točke oblikoval pri 95,50 odstotka nominalne vrednosti.

Začetek trgovanja na evropskih borzah sicer zaznamuje zniževanje tečajev. Največji padec bruto domačega proizvoda na Japonskem v zadnjih 35 letih je negativno vplival na azijske trge, nerazpoloženost pa je zajela tudi vlagatelje v Evropi.

Zadržanosti je botrovalo tudi sporočilo skupine G7, da bo gospodarska kriza trajala skoraj vse leto.

V Frankfurtu je osrednji delniški indeks DAX dobro uro po začetku trgovanja v primerjavi s petkom nižje za 0,43 odstotka, v Londonu je FTSE 100 izgubil 0,05 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,37 odstotka.

Nižje kot v petek so nov trgovalni teden začeli tudi v Milanu, Mibtel tik pod petkovo končno vrednostjo, dunajski ATX pa je nižji za 0,46.

Cene nafte so se na v današnjem trgovanju na azijskih trgih obdržale nad 37 dolarji za 159-litrski sod. Članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) so pripravljene na nadaljnjo znižanje proizvodnje, da bi uravnotežile cenovna gibanja na naftnem trgu.

Kot je znano, je po prepričanju naftnega kartela primerna cena okoli 70 dolarjev za 159 litrski sod. Tudi venezuelski minister za nafto Rafael Ramirez je konec tedna izjavil, da bo Venezuela podprla zmanjšanje proizvodnje, saj zaloge naraščajo.

Zahodnoteksaška lahka nafta z marčnim dobavnim rokom se je v Aziji pocenila za šest centov na 37,45 dolarja, potem ko se je v petek podražila za 3,53 dolarja.

Proračuni številnih članic Opeca so odvisni od proizvodnje nafte, zato potrebujejo višje cene, po drugi strani pa ni gotovo, da bo znižanje proizvodnje spodbudilo rast cen. V Londonu se je nafta brent za dobavo v marcu pocenila za 11 centov, na 44,70 dolarja.