Ali evroobmočje res ponovno drsi v recesijo? Kaj lahko storijo vlagatelji in kako naj se zavarujejo pred nadaljnjimi zdrsi tečajev in kopnenja premoženja? O tem smo se pogovarjali s finančnim analitikom Alastairom McCaigom iz londonske družbe WorldSpreads:

1. Ali lahko pričakujemo, da bo Evropa ponovno zdrsnila v recesijo? Bodo delniški trgi padli na ravni iz leta 2008?

Zaradi nezmožnosti Evropske Unije, da bi preprečila širjenje dolžniške krize od Grčije do Italije in Španije, trgi nimajo nobenega razloga, da bi verjeli, da evropski voditelji končno pridobivajo kontrolo nad situacijo. Izpostaviti pa moram, da bo najverjetneje negotovost zaradi prihodnosti evra in evroobmočja pahnila trge navzdol zaradi manjšega števila poslov in večjega strahu med vlagatelji. Veliko podjetij je sposobnih prebroditi gospodarske težave s katerimi se spopadata in se bosta spopadala Evroobmočje in Evropa. Vseeno je težko napovedati kam bodo trgi padli, dokler se ne pojavi bolj jasna slika o tem, kako se bo vse skupaj razvilo.

2. Kam bi vlagateljem svetovali, da vložijo svoj denar v teh volatilnih časih?

Pri investicijskih nasvetih ponavadi velja, da nekaj kar ustreza eni osebi, ni nujno, da ustreza tudi drugi osebi. Brez poznavanja natančne situacije vlagatelja bi težko svetoval, vseeno pa bi glede na volatilnost, ki jo trenutno vidimo na trgih močno priporočil, da se trgovalci držijo svojih strategij in dosledno postavljajo stop naročila.

3. Če bi bila Evropa delnica, bi jo kupili?

V bistvu me sprašujeta ali bi kupil delnico, ki ima 17 predsednikov uprav in je brez finančnega direktorja, nima jasne strategije, kaj bi naredila v naslednjih mesecih oziroma letih, ima vse večji dolg, ki ji visi nad glavo, vendar ima vseeno veliko sredstev.

NE.

Vseeno pa bi jo zaradi njenih sredstev spremljal, da bi videl kako nizko bo šla in mogoče razmislil o nakupu, če bi bil prepričan, da je rešila svoje težave.

4. Nam bodo reševalni načrti EU dali pravo rešitev in rešitev iz krize ali bodo le še naprej odlagali težave, ki pestijo evroobmočje?

Na zadnjem sestanku o rešitvi dolžniške krize v EU so se zmenili, da bodo reševalni sklad EFSF povečali iz 440 milijard evrov na 1000 milijard evrov s pomočjo finančnega vzvoda. To je vsekakor lepa trditev, ki pa nima nobenih temeljev. Trgi gledajo v upanju, da bo EU lahko pridobila nazaj kontrolo nad trenutnim stanjem. Zgleda tudi, da bodo morali Nemci spremeniti svoje stališče, kar pa je v tem trenutku težko pričakovati, da bo to nemška kanclerka Angela Merkel tudi storila.

5. Zahtevani donosi evropskih državnih obveznic se vzpenjajo in nekateri se že spogledujejo s sedmimi odstotki, ki veljajo za mejo brez povratka. Kako to vpliva na posameznega vlagatelja?

Kadar zahtevane donosnosti na javni dolg države zrastejo, posledic ne občutijo le vlagatelji, ampak vsi davkoplačevalci, ki bodo na koncu plačali račun za višje stroške virov financiranja. Kadar se trgi približajo tej meji je skoraj tako, kot bi pred bikom mahali z rdečo zastavo. Ravno v tem trenutku bi morala EU vstopiti z reševalnim paketom in preprečiti, da bi bil 7-odstotni prag dosežen oziroma presežen.

6. Ali lahko pričakujemo propad evra oziroma nekakšno evroobmočje dveh hitrosti (države z boljšimi gospodarskimi kazalniki skupaj in države s slabšimi skupaj)?

Ravno zato, ker trgi niso sposobni pričakovati določenega razpleta vidimo takšna velika nihanja na trgih. Le kadar se bodo sprejeli določeni ukrepi, bodo trgi lahko spet 'pričakovali' in bili sposobni ponovno gledati v prihodnost.

7. Ali ima zlato še vlogo varnega zatočišča?

Zlato ima še vedno vlogo varnega pristana, vseeno pa je v zadnjih dveh ali treh letih zaradi negotovosti na svetovnih trgih postalo surovina, katere kupujejo trgovalci veliko bolj kot so jo prej. Jedro dolgoročnih vlagateljev ostaja, vendar je verjetno, da bomo še naprej videli večje vrhove in doline pri ceni zlata, kadar se trgovalci umaknejo v zlato ob večjih volatilnostih na kapitalskih trgih.

8. Ali lahko pričakujejo nov rekord cene zlata v naslednjih šestih mesecih ali letu dni?

Glavni razlogi za preteklo rast cene zlata ostajajo, zaradi njegove vloge varnega pristana. Povpraševanje po zlatu bo ostalo na visokih ravneh zaradi volatilnosti svetovnih trgov in strahu pred svetovno recesijo, poleg tega pa se še ZDA ne morejo dogovoriti, kako naj se spopadejo s svojim velikanskim javnim dolgom, ki ima devalvacijski učinek na ameriški dolar. Če bosta ta dva glavna razloga ostala še naprej, potem je možen nov vrh pri ceni zlata.

9. Koliko časa bodo trge še vodile naslovnice časopisov in kako naj se vlagatelji obnašajo v takem okolju?

Kot analitika pri Worldspreadsu me dnevno sprašujejo v televizijskih intervjujih, kaj premika trge in zakaj. Vse bolj gre odgovor na to iskati pri političnih komentarjih evropskih voditeljev in ne na temeljnih podatkih kotirajočih družb. Dokler vlagatelji ne bodo raje verjeli ukrepom in ne besedam politikov bomo videli trge, ki jih vodijo naslovnice iz izjavami politikov, ki se grebejo za glasove.

10. Podjetja iz katerih panog imajo največ možnosti, da preživijo krizo brez večje izgube oziroma celo z nekaj dobička?

Nobeno podjeje v nobeni panogi ni popolnoma imuno na posledice krize. Vseeno pa se je veliko večjim evropskim podjetjem že uspelo usmeriti na bolj robustne azijske trge ob istočasnem krčenju stroškov in nižanju odhodkov in si tako ustvarilo 'vojni sklad' za težke čase, ki jih čakajo. Obstaja tudi možnost, da bodo v prihodnosti izkoristila nekatera slabše stoječa podjetja in poiskala prevzemne tarče za katere bi lahko porabili rezervna sredstva. Vseeno pa je malo verjetno, da bi se tega lotili, dokler ne bodo bolj prepričana v to, kaj jih čaka v prihodnosti.

Ne pozabite nas spremljati na Facebooku!