Investicijsko banko Goldman Sachs sta leta 1869 ustanovila nemška žida Marcus Goldman in Samuel Sachs. Velik uspeh sta dosegla z uvedbo kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev za podjetnike, tako da sta leta 1896 dobila povabilo na New Yorško borzo.

Kasneje se je podjetje pod novim vodstvom uveljavilo predvsem na trgu investicijskega bančništva, trgovanja z vrednostnimi papirji, trgovanja s svežnji, izdajami obveznic za lokalna okolja, ter upravljanja z riziki. Za podjetje velja, da je bilo eno prvih, ki je v svoje vrste vabilo veliko število MBA-jevce.

Pri vlaganjih naj bi se vedno držali pravila, da je vsaka investicija upravičena, če prinaša dobiček na dolgi rok, ob tem pa so kratkoročne izgube lahko zanemarljive. Za tovrstno investiranje se je uveljavil izraz: “Požrešnost na dolgi rok”. Podjetje je vodilo prihod na borzo številnih svetovno znanih podjetij kot so Ford, Microsoft, Yahoo, NTT DoCoMo (največji japonski operater mobilne telefonije). Da bi našteli vse velike posle v katere je bilo podjetje vpleteno imamo premalo prostora, kot poslovni partnerji in svetovalci pa sodelujojejo z največjimi svetovnimi podjetji, organizacijami in državami.

Analiza borzno posredniške hiše Poteza
Gre za eno največjih bank v ZDA. Njihovo poslovanje je razdeljeno v tri segmente: investicijsko bančništvo, upravljanje premoženja in skrbniške storitve. Ob polletju 2009 je GS imel za 889,5 milijarde dolarjev sredstev, kapital banke pa je znašal 62,8 milijarde dolarjev. Kljub temu da Goldman Sachs spada med bančna podjetja, pa obrestni prihodki (izvirajo iz kreditne dejavnosti) predstavljajo majhen del prihodkov. Neto obrestni prihodki so tako ob polletju predstavljali zgolj 12,5% vseh prihodkov GS.
Ameriški bančni sektor se je s finančno krizo, ki se je začela v letu 2007, znašel v precej neugodnem položaju, saj so bili eden od glavnih razlogov za to krizo. Nizke obrestne mere na vhodu v novo tisočletje so namreč zelo dobro izkoristile, vendar pa se glede na težave, ki smo jim priča v tej krizi, to zlato obdobje ob tokratnih rekordno nizkih obrestnih merah verjetno ne bo ponovilo.
Na GS in preostali bančni sektor bodo verjetno pritisnile različne regulative: od omejevanja izdajanja različnih produktov, višanja zahtev po kapitalski ustreznosti, pa vse do regulacije na področju kreditnih kartic. Na dolgi rok bančni sektor tako ni preveč privlačen, na kratek rok pa bo predvsem odvisno od stanja ameriških kreditojemalcev in vračanja kreditov, od gibanja vrednosti vrednostnih papirjev (delnice, obveznice in različni ostali produkti) ter od dejavnosti banke v investicijskem bančništvu. V tem pogledu je GS zelo močen, saj so eden od močnejših investicijskih bankirjev, ne spada v skupino tipičnih izdajateljev kreditov, obenem pa imajo zelo uspešen trgovalni oddelek.
Tečaj Goldman Sachsa se giblje v vse bolj strmem pozitivnem trendu. Trenutno je močno pod vtisom poslovnih objav ameriških podjetij oz. finančnih institucij. Podpora se je oblikovala pri 185.00. Če bi tečaj padel pod to podporo bi lahko pričakovali testiranje 175,50-177,50, kjer bi lahko prišlo ponovno do povpraševanja. Zavedati se moramo da močni pozitivni trendi s seboj nosijo tudi nevarnost hitrejših popravkov.

Pripravili analitiki Poteze Špela Verdenik, Nikola Maljković, Matej Šimnic in Matjaž Košir. Vas zanima kako vam lahko pri samostojnem trgovanju pomaga tehnična analiza? Prijavite se na TradePort predavanje!