Lovke finančne krize ne prizanašajo niti do sedaj varnim finančnim oazam, kot je Švica. Tveganje bankrota ene izmed najbogatejših evropskih držav je tako mnogo večje prav zaradi nekontroliranih posojil v švicarskih frankih, ki jih je Švica masovno posojala dolžnikom iz različnih držav Vzhodne Evrope.

Islandski vzorec

Švicarske banke so posojale milijardne kredite v švicarskih frankih različnim državam Vzhodne Evrope. Zdaj dolžniki iz teh držav zaradi finančne krize ne morejo vrniti najetih kreditov. Težave pri odplačevanju tovrstnih dolgov povzroča vse močnejši švicarski frank, ki še dodatno draži posojila tujih dolžnikov, saj njihova domača valuta vse bolj izgublja vrednost v primerjavi s švicarskim frankom.

Bumerang se vrača

Na tisoče gospodinjstev in podjetij iz držav Vzhodne Evrope je v želji ugodnejšega kredita raje najelo posojila v švicarskih frankih kakor v svoji nacionalni valuti. V času gospodarskega razcveta je bilo v teh državah zadolževanje v švicarskih frankih zelo atraktivno, saj so bili prihranki zaradi manjših obresti več kot očitni. Obdobje poceni kreditov se je z začetki finančne krize končalo in s tem oznanilo prihod efekta "bumerang". Vsi prihranki so se tako zaradi cenejšega zadolževanja izničili, saj je močan švicarski frank ponekod podražil kredite tudi za 50 in več odstotkov. Le za primerjavo – septembra 2008 je bilo treba za 100 poljskih zlotov odšteti 46 švicarskih frankov, danes le še približno 30.

Stres dolžnikov

V državah, kot so to Poljska, Madžarska in Hrvaška, postaja švicarski frank zelo pomembna valuta. Na tisoče posojil gospodinjstev ter podjetij naj bi bilo najetih v švicarskem franku, in ne torej v nacionalni valuti. Tako je na primer 31 odstotkov vseh najetih posojil na Madžarskem v švicarskih frankih, merjeno med gospodinjstvi pa se ta odstotek posojil v švicarskih frankih poveča na skoraj 60 odstotkov.

Zakaj se to dogaja ravno zdaj?

Sistem se do sedaj ni rušil zaradi stabilnega razmerja med obrestnimi merami švicarskega franka ter ostalih tujih valut. Ker temu ni več tako, je prišlo do drastičnih premikov valut. Tako sta na primer madžarski forint in poljski zlot izgubila več kot tretjino vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, malo manj je izgubila hrvaška kuna. Zaradi devalvacije teh valut se je dolg do Švice povečal za več kot tretjino. Mnoge vzhodnoevropske države imajo resne plačilne težave in so že pred tako imenovanim "virtualnim bankrotom".

Kaj vse to pomeni za Švico?

Po podatkih Banke za mednarodne poravnave so vzhodnoevropske države najele za približno 150 milijard evrov vrednih posojil v švicarskih frankih. Če predpostavimo, da bo neodplačnih dolgov le 15 odstotkov, bo to pomenilo veliko izgubo za švicarske bankirje. V težnji po ustvarjanju čim večjih dobičkov so švicarske banke zanemarili plačilna tveganja, povezana z kredibilnostjo vzhodnoevropskih držav. Potencialne izgube zaradi odpisov kreditov vzhodnoevropskih držav lahko tako, če prištejemo še izgubo švicarskih bank USB in Credit Suisse, presežejo vrednost bruto domačega proizvoda (BDP) Švice.