Za mnoge je ena izmed najboljših in najbolj likvidnih naložb zagotovo nakup plemenitih kovin v fizični obliki, kamor spada na primer nakup fizičnega zlata oziroma srebra. Slednji predstavljajo realen denar že več kot dve tisočletji, hkrati pa obe plemeniti kovini slovita kot ohranjevalca vrednosti v kriznih časih oziroma v času gospodarske negotovosti. Lep primer, ki ponazarja tovrstno teorijo, je država Zimbabve, kjer je zaradi rekordne hiperinflacije nacionalna valuta razvrednotena, osnovne dobrine pa se plačujejo le z zlatom. Ekstremen, a vendar realen primer, ki priča o tem, zakaj posedovati zlato v fizični obliki.

Državi z največjo zalogo zlata sta trenutno Amerika in Nemčija. Kljub povečanemu povpraševanju po zlatu pa je izkop te žlahtne sijoče kovine v upadu zaradi različnih ovir, kot je dolga doba za nastanek delujočega rudnika, geopolitične ovire, kapitalske prepreke, prometne ter infrastrukturne težave itd. Slabost fizičnega nakupa zlata ali srebra v večjih količinah pa se kaže v skladiščenju ali možnosti kraje.

Zagovorniki in nasprotniki si dejstva razlagajo po svoje

Renomirani mednarodni profesor dr. Hans J. Bocker, pisec večih knjig ter specialist za vlaganje v plemenite kovine, svetuje, da mora vsak posameznik imeti vsaj nekaj v plemenitih kovinah fizične oblike. Po njegovem mnenju bodo plemenite kovine vedno fizično prisotne, tudi takrat ko ne bo več predsednikov, mnogih podjetij in celo vas. Če ne za vas, so plemenite kovine dobra naložba za vaše potomce. "Cena plemenitih kovin niha, toda nikoli ne bo 0 evrov," so bile besede Hansa J. Bockerja. Čeprav je strah generator rasti cen plemenitih kovin, priznani profesor svetuje, naj se naložbe v strah ne bojimo, ker bo prisotno kjerkoli in kadarkoli. Je pa zanimivo dejstvo, da se mu zdi naložba v srebro celo bolj zanimiva, kot vse bolj opevano zlato.

Jakost in pristnost finančne krize utemeljuje z dejstvom, da se je tudi bogata država, kot je to Dubaj, pri arabski centralni banki zadolžila za 10 milijard dolarjev. Za odpise, ki so jih beležili bančni velikani Scotland Yard in Lloyd Group, bi potrebovali ustvariti triletni nemški bruto domači proizvod (BDP), da bi lahko pokrili izgubo teh bančnih odpisov.

Na drugi strani predsednik uprave NLB Skladi Robert Kleindienst pravi, da sicer nima nič proti naložbi v fizičen nakup zlata, ne prepričajo pa ga "instant" nasveti, ki govorijo o potencialu zlata v kriznih časih. V času zlate mrzlice vlagatelji pogosto posežejo po zlatu iz napačnih razlogov, ali pa takrat, ko je za to prepozno. V borznih krogih namreč kroži priljubljen rek o zlatu: "Zlato je dobra zaščita, a le prvih 14 dni." Mnoge nasprotnike zlata moti dejstvo, da se cena giblje v nekem razponu, pri tem pa se ne ustvarja dodana vrednost, tako kot na primer pri dobrih podjetjih, ki ustvarjajo nova delovna mesta. "Zagovorniki zlata radi prikazujejo ceno zlato za zadnja tri ali štiri leta, redko pa se pokaže donos zlata v zadnjih 25 letih, ki je vse prej kot pozitiven," je dejal Kleindienst. Pomembno je namreč dejstvo, da naložbe spremljaš v daljšem časovnem horizontu, saj le tako pridobiš realno sliko, ki je podlaga za naložbeno odločitev.

Če dejansko potrebujete plemenite kovine v vašem portfelju, pa to lahko preverite s citatom legendarnega borznega guruja in legendo svetovnega formata Warrena Buffetta. "Kupi samo tisto, kar bi popolnoma rad imel, če se borza zapre čez deset let". Če je to plemenita kovina v fizični obliki, je odgovor na dlani.