Švicarska centralna banka se je s to potezo odzvala na rusko finančno krizo, pričakovanja dodatnega rahljanja denarne politike v območju evra ter grško politično krizo. Vse to je namreč okrepilo pritisk na švicarski frank, ki ga vlagatelji – podobno kot nemške državne obveznice – vidijo kot varno zavetje v času nemirov na finančnih trgih.

Negativna obrestna mera na določene depozite bo začela veljati 22. januarja. Na isti dan bo Evropska centralna banka (ECB) znova odločala o denarni politiki območja z evrom.

Negativna obrestna mera bo veljala za tako imenovane denarne vloge na vpogled, torej sredstva, do katerih lahko banke dostopajo kadar koli. Bo pa veljala zgolj za vsote nad višino 10 milijonov frankov.

Analitiki so potisk obrestnih mer v negativno območje pričakovali. S tem namreč investicije v frankih postanejo manj privlačne za vlagatelje.

Centralna banka je danes ponovila "polno odločenost" ustaviti krepitev vrednosti franka. Banka že tri leta brani mejo pri 1,20 franka za evro, s čimer želi ohraniti konkurenčnost švicarskega izvoznega gospodarstva.

"Švicarska centralna banka je pripravljena kupovati tuje valute v neomejenih količinah in, če bo treba, sprejeti dodatne ukrepe," so zapisali.

Vrednost franka je glede na dolar, ki ga krepijo tudi odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), po odločitvi padla na najnižjo raven v zadnjih dveh letih, na 0,9848 franka za dolar. Proti evru je bil frank najnižje v zadnjih dveh mesecih, pri 1,2098 franka za evro.