Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev glede ključne obrestne mere za območje evra, ki jo je svet Evropske centralne banke (ECB) minuli mesec znižal z enega na 0,75 odstotka, kar je nova najnižja raven v zgodovini območja evra.
Večina analitikov je kljub temu mnenja, da bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju v luči pričakovanega znižanja inflacije in nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti v območju skupne valute obrestno mero do konca leta še dodatno znižal. Najverjetnejši se jim zdi scenarij, da jo bo znižal za 0,25 odstotne točke.

Svet ECB je ob ključni obrestni meri julija znižal tudi obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti, in sicer na nič odstotkov, tako da ECB bankam, ki pri njej čez noč deponirajo sredstva, ne daje nobenega donosa več. S tem želi banke spodbuditi, naj si denar raje posojajo med seboj ali pa ga posojajo podjetjem.

Ta ukrep se je že začel poznati, a vse je odvisno od stopnje negotovosti v finančnem sistemu in ta je bila v minulih dveh tednih zelo visoka. Trgi so namreč znova začeli špekulirati o izstopu Grčije iz območja evra, predvsem pa o tem, da bo Španija prisiljena zaprositi za splošno pomoč območja evra, ki bi verjetno znašala več sto milijard evrov.

To je povzročilo razprodajo na borzah, pritisk trgov na Španijo je postajal vse bolj neznosen, širil pa se je tudi na gospodarsko še pomembnejšo Italijo. Predvsem anglosaški mediji so znova na veliko začeli govoriti o nevarnosti razpada evrskega območja, bonitetna hiša Moody's pa je znižala obete za oceno Nemčije, Nizozemske in Luksemburga, s čimer je pod vprašaj postavila njihove Aaa ocene.

Kriza območja evra je torej podobno kot ob skoraj enakem času lani znova začela dobivati sistemske razsežnosti. Trge je takrat pomirila ECB z začasno okrepitvijo programa odkupovanja državnih obveznic Španije in Italije na sekundarnem, torej borznem trgu.

Tudi tokrat so oči vlagateljev uperjene predvsem v Frankfurt, še posebej po tem ko je Draghi minuli teden zatrdil, da bo ECB v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra in da bo to zadostovalo. Ob tem je uporabil formulacije, ki so lani označile začetek močnejšega posega osrednje denarne ustanove območja skupne valute na trgu.

Živčni in neučakani trgi si želijo, da bi ECB svojo teoretično neomejeno finančno moč uporabila čim prej, pa vendar analitiki niso prepričani, da bo svet ECB že v četrtek uspel doseči soglasje o nastopu banke na trgu državnega dolga, kar v evropski politiki velja za zelo spolzko področje.