Latinska Amerika manj občutljiva za težave v Evropi kot Kitajska

Kako pa vse to vpliva na razvita gospodarstva? Na žalost evropska kriza močno vpliva tudi na kitajsko gospodarstvo, katerega proizvodnja in izvoz sta v zadnjih mesecih upadla, kar močno vpliva na pojav svetovne recesije. Na drugi strani pa Latinska Amerika ni tako občutljiva za težave v Evropi in ima v nasprotju z drugimi razvitimi trgi na voljo še vedno vrsto monetarnih ukrepov. Brazilija, največje gospodarstvo v Latinski Ameriki, katerega BDP je več kot dva tisoč milijard ameriških dolarjev, ima temeljno obrestno mero na ravni devet odstotkov, inflacija pa je obsegala 5,24 odstotka. Kljub visoki inflaciji so začeli nižati obrestno mero z 12,5 odstotka avgusta 2010 za ohranitev gospodarske rasti v pričakovanju zaostrovanja razmer v svetovnem gospodarstvu.

Kot kaže, je bila njihova odločitev pametna in nadaljnje nižanje obrestne mere je tako še vedno mogoče v prihodnjih mesecih ob pričakovanju zaostrovanja rasti v svetovnem gospodarstvu, ki že od marca 2010 počasi upada, zadnjih 12 mesecev je bila rast samo še 1,37-odstotna. Vse skupaj je zelo občutljivo delo, saj je stopnja inflacije še vedno glavna skrb in zato morajo biti rezi v obrestno mero skrbno pretehtani. Javnofinančni primanjkljaj, ki obsega 2,34 odstotka BDP, imajo tako še vedno čvrsto v primežu (za primerjavo: ta je v ZDA 8,2, v Evropi pa 6,2 odstotka BDP) in brezposelnost je med nižjimi v Latinski Ameriki, 5,7-odstotna. Vlagatelje bi moralo privabiti v Brazilijo to, da se bosta krepitev domače porabe in nižanje obrestne mere še kako poznala v finančnem sektorju, kar bo povzročilo premik vlaganj iz manj tveganih naložb (obveznice) v bolj tvegane vrednostne papirje (delnice), vse to pa bo povečalo likvidnost na finančnem trgu.

Upad pesa spodbuja mehiški izvoz v ZDA

Mehika, drugo največje gospodarstvo v Latinski Ameriki z BDP, večjim od tisoč milijard ameriških dolarjev, kaže boljše ekonomske kazalce kot Brazilija. To je predvsem posledica upada njihove valute peso, kar je močno spodbudilo izvoz. Mehiško gospodarstvo je zelo odvisno od ZDA, saj te pomenijo 80 odstotkov njihovega izvoza. V prvih dveh mesecih letos se je mehiški izvoz okrepil za 13,4 odstotka v primerjavi z letom prej in je bil največji vse od leta 1986. Ves izvoz je v lani obsegal rekordnih 350 milijard ameriških dolarjev, kar je 17 odstotkov več kot v letu 2010. Analitiki napovedujejo, da se bo letos rast gospodarstva v ZDA povzpela z lanskih 1,7 na 2,2 odstotka, kar je zelo spodbudna novica za Mehiko. Ta lahko tako znova pričakuje rekorden izvoz in s tem povečanje BDP. V letu 2010 je bila rast mehiškega gospodarstva 3,9-odstotna, zdaj pa je na letni ravni 3,73 odstotka. Proračun je razmeroma uravnotežen, javnofinančni primanjkljaj je le 0,92 odstotka BDP, brezposelnost pa je ta hip 5,33-odstotna.

O potencialu Kolumbije in zadržkih pri Venezueli in Argentini

Čeprav Brazilija in Mehika pomenita večji delež gospodarstva Latinske Amerike, so podatki za preostala gospodarstva v regiji zelo podobni. Pozitivna, a rahlo upadajoča rast BDP, razumno nizka brezposelnost, skrbno vodene javne finance in veliko prostora za morebitno nižanje obrestnih mer. A previdnost nikakor ni odveč pri odločanju, kako vlaganja razporediti med vsa gospodarstva v Latinski Ameriki. Medtem ko sta Brazilija in Mehika največji gospodarstvi v regiji, je ta hip največji potencial Mehika, ki v odvisnosti od krepitve gospodarstva ZDA močno raste. Še eno zanimivo gospodarstvo Latinske Amerike je Kolumbija, ki ima z ZDA sklenjen brezcarinski sporazum, kar omogoča veliko vlaganj v tem precej majhnem gospodarstvu. Vsekakor pa se je za zdaj še pametno ogniti Venezueli in Argentini, v katerih sta politično ozračje in makroekonomski položaj še vedno zelo nestabilna. Pred nedavnim je namreč argentinska vlada zasegla delež španskega Repsola, ki ga je ta imel v argentinskem podjetju YPF SA. To se ni zgodilo prvič in meče slabo luč na državo ter odganja tuje naložbenike, predvsem tiste, ki bi bili pripravljeni vlagati v finančni ali energijski sektor in javno oskrbo.

Vir: www.vzajemci.com/2012