Na 26. borzni konferenci, ki je potekala v Portorožu, so na okrogli mizi z naslovom Pogledi vodilnih upravljavcev premoženja sodelovali različni strokovnjaki na finančnem področju. Okroglo mizo je vodil Simon Mastnak, ki je med drugim gostil Roberta Kleindinsta, predsednika uprave NLB, Igorja Erkerja iz Medvešek Pušnik DZU in Tomaža Dvoraka iz Poteze. Kaj zanimivega so nam svetovali?

Ker se krize ponavljajo, le da vsakič v drugačni obliki, so bili vsi gosti mnenja, da nas aktualna finančna kriza na dolgi rok zagotovo ne bo naučila prav dosti. Če upoštevamo dejstvo, da je bilo v stoletni ameriški zgodovini več kot kot 30 recesij, lahko ugotovimo, da pohlep nikoli ne umre, le rodi se vsakič v drugačni obliki. Na cekinu smo že pisali o tezi, da je v osnovi vsaka kriza enaka, kjer je najboljši način ta, da se na njo predčasno pripraviš. Kleindienst meni, da se osnovni vzorec kriz ponavlja in da po tej krizi ne bo kaj dosti novega, saj se bo po vnovičnem oživljanju namesto popularnih balkanskih delnic našle druge vroče naložbe, ki bodo nekoč gnale borze zopet navzgor. Spomin je kratkoročnejši od pohlepa in to bo vedno držalo. Erker meni podobno in dodaja, da ko bo v vlagateljih znova zaživel "instinkt dobička", bomo zopet na istih tirih kot smo bili doslej.

Gostje okrogle mize so bili prav tako zelo podobnega mnenja pri naložbi v zlato. Tako imenovana "varna nebesa " naj bi bila odvisna od tega, kako nevaren je svet. Erker opozarja, da je investicija v zlato nenavadna naložba, z vsakič drugačno zgodbo. Po njegovem mnenju je zlato enkrat zaščitnik pred inflacijo, drugič je varno pribežališče pred orkanom finančne krize, spet tretjič ima surovinski potencial, katerega cene se gibljejo vzporedno kot nikelj, cink ali katerakoli druga kovina. Kleindienst še dodaja, da zlato nima dividend in ne ustvarja neke dodane vrednosti, za razliko od nafte gre le za gmoto zlata, ki je še vedno tu (se ga ne porabi), njegova cena pa niha glede na finančne okoliščine.

Na okrogli mizi pa so prav tako dotaknili nekoč vročih naložb v Balkan in Slovenijo. Kleindienst meni, da so bile delnice na Balkanu pred krizo (pre)napihnjene in da bi se padci na teh trgih prej ali slej zgodili, četudi ne bi bilo finančne krize. Dvorak opozarja, da so na Balkanu, na primer na Hrvaškem, predvsem zaskrbljujoče devizne rezerve in s tem povezano gibanje hrvaške valute. Dvorak dodaja, da imamo srečo, da smo še pred krizo sprejeli in uvedli evro, saj bi v primeru še uvedenega tolarja zagotovo imeli podobne težave, kot jih ima sedaj Hrvaška ali Srbija.

Za perspektivne naložbe, ki kažejo znake nadpovprečnih donosov glede na tveganje, naj bi se po mnenju Kleindiensta lahko izkazale panoga finančne industrije, naravnih virov in tehnologije. Iz geografskega vidika Erker svetuje naložbe v Indijo in Kitajsko, Dvorak pa investicije v razvijajoče se države BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska).