Vrednost ljubljanskega indeksa SBI TOP je prejšnji teden prvič padla pod mejo 800 točk in tako označila novo dno slovenskega gospodarstva. A dejstvo je, da nad tem očitno ni nihče presenečen. Kot smo lahko izvedeli od ljudi, ki so s slovenskim trgom vrednostnih papirjev neposredno povezani, je vrednost indeksa odraz trenutnih trenutno stanje posledica trenutnih razmer v slovenskem gospodarstvu in še posebno na trgu zaradi neugodnega položaja nekaterih vlagateljev oziroma delničarjev, ki so praktično prisiljeni v prodaje. Tako Andrej Šketa, predsednik uprave Ljubljanske borze.

Gregor Grmek iz banke Unicredit, je k vzrokom dodal še slabo likvidnost, neurejene razmere okoli lastništva nekaterih družb ter globalni moment, kot so višanje cen energentov in hrane ter seveda potres na Japonskem. Boris Vrankar iz Ilirike pa krivce vidi tudi v slovenskih politiki in neustreznih ukrepih za reševanje krize.

Razlogov za padanje vrednosti slovenskih delnic je torej več kot dovolj. Andrej Šketa meni, da so napovedi nekaterih slovenskih podjetji, v katerih obljubljajo izboljšanje poslovanja prvi žarek optimizma. Toda če pogledamo, kako hitro se stvari odvijajo na tujih razvitih trgih, ki se skoraj nemudoma z zvišanji vrednosti odzovejo na znake boljšega poslovanja, je optimizem malce prezgoden. Najbrž smo Slovenci do naših podjetij še preveč nezaupljivi, tujci pa pri nas očitno ne vidijo nobenega razloga za vlaganje.

Ljubljanska borza, ki deluje v zadnjih mesecih tako, da se polovico vseh poslov opravi z delnicami Krke, ostalo polovico pa si razdeli manj kot deset slovenskih podjetij, vidi možnost za povečanje likvidnosti v uvedbi trgovalne platforme XETRA in v navzkrižnem članstvu med Ljubljansko in Dunajsko borzo, pri katerem gre za možnost enostavnega dostopa slovenskim borznim članom do trgovanja na Dunajski borzi in hkrati avstrijskim borznim članom do trgovanja na Ljubljanski borzi in s tem neposrednega dostopa do vseh slovenskih vrednostnih papirjev.

Tisti, ki aktivno nastopajo na borznih trgih vidijo rešitev drugje. Menijo, da bi bilo treba privabiti več špekulativnega denarja. Kot nam je povedal Gregor Grmek je dokazano, da so ena izmed stvari, ki zvišuje likvidnost trga izvedeni finančni instrumenti. Toda, da bi privabili denar, bo po mnenju Borisa Vrankarja iz Ilirike treba imeti tudi bolj prijazen in premišljen nastop do tujih vlagateljev, ki so se v preteklosti pri nas že večkrat opekli. Po njegovem mnenju bi jih lahko privabil nižji davek na kapitalske dobičke.

V stanju v kakršnem se borza nahaja, bi bila dobrodošla kakršna koli spodbuda ali sprememba, a glede na ukrepe, ki jih pripravlja vlada se na kapitalski trg skorajda ne bo posegalo, razen z napovedmi prodaje delnic prekomerno zadolženih podjetij, kar pa bi lahko indeks še dodatno pognalo navzdol.

Vse skupaj je toliko bolj zaskrbljujoče, ker po svetu velja, da se napoved okrevanja gospodarstva najprej pokaže na borznih indeksih, šele nato tudi v dejanskih poslovnih rezultatih. In kot kaže pri nas, lahko politični veljaki že napovedujejo konec recesije, a več kot očitno je, da je resnica popolnoma drugačna.