Kraljevina Jugoslavija naj bi imela leta 1939 kar 84.574 kilogramov zlatih rezerv. Taka zaloga bi bila danes vredna več kot 3,6 milijarde evrov. Srbski časopis Večernje novosti se je odločil raziskati, kaj se je s tem bogastvom zgodilo.
Večji del zlatega zaklada naj bi takratna kraljeva družina že leta 1939 premestila v Anglijo. 980 zabojnikov s kar 3.390 zlatimi palicami naj bi iz kraljevine na otok premestili z rušilcem Beograd. Skupaj z zalogami, ki so tam že bile, je bilo v Bank of England tik pred vojno kar 44.886,61 kilograma zlata. Vsaj tako trdijo pri srbskem časniku.
A ob začetku druge svetovne vojne so se tedanje jugoslovanske oblasti ustrašile, da bi prišlo do invazije na Veliko Britanijo, s čimer bi bilo ogroženo tudi zlato. Tako se je zaklad znova začel seliti. V ZDA so namreč premestili 33.683,51 kilograma zlata, ostalo so pustili v Londonu. Iz Jugoslavije so v New York premestili še dodatnih 14.168,16 kilograma čistega zlata, kar je pomenilo, da je bilo preko Atlantika kar 47.851,67 kilograma jugoslovanskega zlata. 18. marca 1941, tik pred nemškim napadom, je Narodna banka kraljevine Jugoslavije prodala 20 ton čistega zlata in kupnino 11.225.000 dolarjev deponirala v Braziliji.
Preostanek zlata, nekaj več kot 10 to, so iz Beograda premestili v Užice in Sarajevo. Zlato se je nato iz Užic selilo v Mostar ter od tam v Nikšič. Zlato so poskušali naložiti na letala, s katerimi so iz države bežali predstavniki tedanje vlade, a so imela letala premajhno nosilnost, da bi lahko v Grčijo prepeljali vse, ki so želeli zapustiti državo in še zlato. Tako je na letališču v Nikšiču ostalo kar 190 zabojev zlata, na letala pa so jih uspeli naložiti le 14 oziroma 674 kilogramov.
Zlato, ki je ostalo v Londonu, se je skupaj z denarjem, ki je bil naložen v New Yorku, porabilo za vzdrževanje kraljeve družine in plače vlade v izgnanstvu. Honorarje so si izplačevali vse do leta 1952 in tako na računu v New Yorku, kjer naj bi bilo pred vojno skoraj 25 milijonov dolarjev, pustili le 662.757,13 dolarja. Kaj se je zgodilo z denarjem, ki so ga deponirali v Braziliji, ne ve nihče.
Zlato, ki je ostalo v Jugoslaviji, naj bi v glavnem zaplenili Italijani, nekaj malega Nemci, nekaj pa naj bi se ga izgubilo med plenjenjem različnih domačih vojsk, ki so se takrat borile za svoj prav na območju kraljevine Jugoslavije.
Po vojni naj bi v lasti naše nekdanje skupne domovine ostalo le še 49.033 kilogramov zlata. Kar ni bilo prodanega ali ukradenega, so meni nič tebi nič zaplenili Američani. 15.649,22 naj bi vzeli kot nadomestilo za zaseženo lastnino Američanov na območju Jugoslavije. Večernji list ob tem dodaja oceno, da naj bi bilo zaseženo premoženje vredno znatno manj, da pa so zmagovalci vojne k računu dodali še vso pomoč, ki naj bi jo tej državi nudili v času bojev.
