Medtem ko je kriza v gospodarstvu vse globlja, se v finančnem sektorju po krajšem obdobju brez drastičnih padcev že počasi sprašujejo, ali je čas za nakup delnic. Prvi se je z napovedmi o koncu krize opogumil Todd Harrison, predsednik uprave družbe, ki na portalu Minyanville.com, spremlja finančne trge in komentira aktualno gospodarsko dogajanje. Todd Harrison je bil ob začetku krize med najbolj pesimističnimi komentatorji in je včeraj presenetil z izjavo, da do pomladi pričakuje 25-odstotni dvig ameriškega indeksa S&P 500. Omenjeni borzni indeks velja za enega od najbolj zanesljivih kazalcev dogajanj na kapitalskih trgih, saj obsega vrednosti kar 500 velikih podjetij, katerih delnice kotirajo na kateri izmed dveh najbolj znanih ameriških borz: New York Stock Exchange ali NASDAQ. Dvig indeksa S&P500 za 25 odstotkov bi skorajda zagotovo iz brlogov privabil tudi bolj prestrašene vlagatelje. No, prve optimistične napovedi in njihov avtor so doživele dokaj slab odziv in celo malo posmehovanja.

Danes pa je revija Fortune objavila nekaj izjav Warrena Buffeta, po katerih lahko sklepamo, da so vrednosti amerških delnic na ravni, ko so primerne za nakup. Warren Buffet velja za največjega svetovnega strokovnjaka za vlaganja, njegovo premoženje pa je bilo ocenjeno na več deset milijard dolarjev premoženja. Tudi krizi se je očitno spretno izognil, saj je oktobra izjavil, da ima vse svoje premoženje v gotovini ali ameriških državnih obveznicah. Hkrati je tudi najavil, da bo začel kupovati delnice in da bo ob nadaljnjem padanju cen vse svoje premoženje ponovno vložil v ameriške delnice. Zakaj? Gospod, ki se lahko pohvali z izrednimi vlagateljskimi uspehi, znanjem in instinktom, je izračunal, da je bila skupna vrednost delnic pred začetkom krize kar 133 odstotkov vsega bruto nacionalnega dohodka (skupna vrednost vsega blaga in storitev proizvedenga v državi v enem letu). Ob znižanju cen delnic so bile te sredi januarja vredne le še 75 odstotkov bruto nacionalnega dohodka, po teoriji Warrena Buffeta pa se v delnice izplača vlagati, ko se te nahajajo na 70–80 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Glede na izjave finančnega guruja lahko torej pričakujemo, da je svoje premoženje že pretopil v delnice ameriških podjetij. Kam natančno je vložil svoj denar, pa je informacija, za katero bi si "odrezal roko“ marsikateri investitor ali upravljalec premoženja. Že samo njegove izjave pa lahko po menenju nekaterih strokovnjakov prinesejo pozitiven učinek na kapitalske trge.

Medtem je Slovenski urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) danes objavil podatke, po katerih naj bi kriza pri nas trajala vsaj še leto dni. Ob tem navaja napovedano nizko stopnjo gospodarske rasti za leto 2009 (0,6 odstotka) in večanje števila iskalcev zaposlitve z 8.000 na 10.000. Napovedi seveda veljajo za krizo, ki smo ji priča v realnem sektorju, torej gospodarstvu. Konec gospodarske krize naj bi pričakovali pol leta za tem, ko se bodo pobrale borze.