Potem ko je v začetku septembra lansko leto zlato doseglo rekordno vrednost 1.884 dolarjev za unčo (31,1035 g) in se je zdelo, da je le še vprašanje časa, kdaj bo presežena psihološka meja 2.000 dolarjev, se je nezadržna rast ustavila. Od septembra do danes pa smo priča velikim nihanjem v ceni. Zagovorniki vlaganja v delnice in gospodarstvo že napovedujejo, da je zlata zgodba končana, medtem ko privrženci zlata opozarjajo, da krize še zdaleč ni konec in se bo rast cene zlata nadaljevala. Cena se trenutno giblje okoli 1.660 dolarjev za unčo oziroma 40,6 evra za gram zlata.

Čemu pripisati letošnja nihanja cene zlata?
Peter Slapšak iz podjetja Elementum, ki se ukvarja s prodajo žlahtnih kovin, nam je odgovoril: ''Velik vpliv na cene zlata ima letos zaostrovanje krize v evroobmočju, še posebej v povezavi z Grčijo, ko je na začetku leta kazalo na skorajšnji bankrot, sedaj pa se je z odpisom dolga v višini 100 milijard evrov s strani zasebnih upnikov stanje sicer umirilo, ne pa rešilo. Prav tako je na ceno vplivalo zaostrovanje na območju Irana, z mogočo zaporo strateške ožine Hormuz, skozi katero se prevaža velik del svetovne nafte in lahko vpliva na stabilnost v svetu. Seveda na nihanja vplivajo tudi intervencije velikih bank, ki večinoma na trgu kupujejo oziroma prodajajo t. i. papirnato zlato.

Menim, da še nismo dosegli vrha in da ga tudi še nekaj let ne bomo. Glavni generator dolgoročne rasti cen zlata bodo javni dolgovi in z njimi povezane nestabilnosti. Tako kot spremljamo že več kot eno leto finančno krizo v Grčiji, tako bomo spremljali še verjetno krizo vsaj tretjine držav EU območja. Med njimi bodo gotovo države, kot so Portugalska, Italija, Madžarska, Španija, Romunija, Belgija, kjer bo breme servisiranja in odplačevanja dolgov enostavno preveliko. Situacije se bodo verjetno reševale ad hoc z velikimi intervencijami ECB, tako kot se to dogaja danes. Tudi ameriška centralna banka kupi večino državnih obveznic ZDA, saj drugih kupcev za dolg ZDA ni več. Trenutno stanje to sicer ublaži, vendar ga ne rešuje. Lahko pa interpretiramo tudi drugače. Bolj kot pada vrednost denarja, bolj raste cena zlata. Glavni vzrok je v denarju in dolgovih, ne v zlatu. Odgovor, ali je konec obdobja rasti cen zlata, se tako ponuja kar sam.''

Glede na nihanje je seveda vprašanje, kam se bo cena zlata obrnila v prihodnje?
Na to gospod Slapšak odgovarja: ''Glede na trenutno stanje v svetu pričakujem, da bo cena zlata veliko bolj nihala, kot je nihala v preteklosti, splošen dolgoročni trend pa še vedno ostaja nespremenjen.''
Cene zlata ob koncu letošnjega leta sicer ni želel napovedati, a je prepričan, da bo presegla mejo 2.000 dolarjev za unčo (31,1035 g).