Na tokratni seji je zaradi pomena in občutljivosti vprašanja ukrepanja ECB za zmanjšanje pritiska trgov na ranljive članice območja evra odločitev glede obrestne mere bolj v ozadju.

Analitiki so si sicer neenotni glede tega, ali se bo ECB odločila ključno obrestno mero znižati na 0,5 odstotka. Če se bo, bo cena denarja v območju skupne valute pristala na novi rekordno nizki ravni.

Trgi že mesece pritiskajo na ECB, da uporabi svojo finančno moč in pomiri trge. V Frankfurtu so lani poleti, ko so trgi prvič močno pritisnili na Italijo in Španijo, že odločneje posegli na trg državnih obveznic. Skupaj z nekaterimi drugimi ukrepi so za krajši čas vnesli nekaj zatišja v dogajanje v evrskem območju.

Ob zaostritvi krize v zadnjih mesecih je postajalo jasno, da bo morala ECB spet poseči na trg državnega dolga. Svet ECB je avgusta napovedal možnost vnovične intervencije, pri čemer naj bi bila predpogoja uresničevanje danih reformnih in varčevalnih zavez držav ter to, da se bodo za pomoč najprej obrnile na mehanizem za stabilnost evra.

A kljub jasnemu pogojevanju je namera ECB naletela na glasno nasprotovanje v Nemčiji, češ da s tem presega svoj mandat. Najglasnejši je bil predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann, ki pa v svetu ECB nima pravice do veta.

Predsednik ECB Mario Draghi je kritikom odvrnil, da je za izpolnjevanja mandata ECB, torej zagotavljanja cenovne in finančne stabilnosti, občasno treba poseči k izrednim ukrepom.

Pri tem so ga poleg voditeljev držav v težavah podprli tudi vidni predstavniki unije, pri čemer pa je splošno sprejeto dejstvo, da brez ureditve javnih financ, izpeljave strukturnih reform in institucionalne krepitve območja evra dolgoročne stabilizacije razmer ne bo.