Na ljubljanski borzi vlada mrtvilo v sklenjenem prometu, kar se odraža tudi v neodzivnosti pokazatelja gibanja slovenskega kapitalskega trga indeksa SBI TOP na skoke in padce tečajev na svetovnih borzah. V prvem polletju 2011 je bilo na ljubljanski borzi sklenjenih za 278,7 milijona evrov vseh poslov, kar je v primerjavi s časi pred krizo oziroma prvim polletjem 2007 skoraj tri četrtine manj, saj je bilo v takratnih šestih mesecih sklenjenega kar za slabo milijardo evrov prometa.

Poleg ljubljanske borze se od finančne krize pobirajo po sklenjenih poslih tudi ostali kapitalski trgi naših južnih sosed. Na beograjski borzi je bilo v prvem letošnjem polletju sklenjenih manj poslov kot na ljubljanski borzi, in sicer 169,7 milijona evrov, na zagrebškem trgu kapitala pa so imeli borzni posredniki več dela, saj je bilo v prvih šestih mesecih skupno sklenjenih za 512,4 milijona evrov poslov.

Skupen promet na jugovzhodnih borzah v 1. polletju 2011

Slab promet na borzi pomeni nezanimanje vlagateljev za podjetja, ki kotirajo na taki borzi. Ob slabem prometu pa je vrednostne papirje možno le s težavo prodati oziroma jih prodati z diskontom, če želimo hitro priti do denarja.

V prvem polletju je bilo največ prometa sklenjenega z delnicami v prvi kotaciji na ljubljanski borzi, in sicer kar 70 odstotkov vsega prometa. Največ dela so imeli borzni posredniki z naročili za delnico novomeškega farmacevta Krka, s katero je bilo v šestih mesecih sklenjenih za 95,6 milijona evrov poslov. Po prometu pa sta ji sledila največji slovenski trgovec Mercator z 41,9 milijona evri in naftni trgovec Petrol z 20,2 milijona evri. Za prvimi tremi so se zvrstili še Telekom, Nova Kreditna Banka Maribor (pri slednji se je vodstvo odločilo za vzporedno kotacijo na varšavski borzi, kjer so nameravali pridobiti večino svežega kapitala), Gorenje, Luka Koper in Intereuropa. Promet z njihovimi delnicami pa je še vedno daleč od rekordnih vrednosti v predkriznem obdobju.

Z delnicami standardne kotacije je bilo narejenega za 7,51 odstotka celotnega prometa sklenjenega na parketu ljubljanske borze. Največ prometa v standardni kotaciji je bilo z delnicami največje slovenske zavarovalnice Triglav, in sicer 10,4 milijona evrov. Po prometu sta ji sledila Salus in Pozavarovalnica Sava. S prvim je bilo sklenjenih za dva milijona evrov poslov, z drugo pa za 1,2 milijona evrov.

Na koncu lestvice po zajetnosti polletnega prometa pa so se znašli Kompas MTS, Nika, Mlinotest, Etol, Terme Čatež, Delo prodaja in Abanka, z delnico vsake je bilo sklenjenega za manj kot 100.000 evrov prometa. Najmanj, pičlih 170 evrov poslov, je bilo sklenjenih z delnicami Kompasa MTS, malo več, 730 evrov, pa z delnicami brežiške Nike, ki se je znašla v prisilni poravnavi. Z Mlinotestom, ki je v večinski lasti Vip Holdinga in Žita, je bilo sklenjenega 1.667 evrov prometa v pol leta. Z Etolom, Termami Čatež, Delo prodajo in Abanko pa nekaj deset tisoč, a manj kot 100.000 evrov.

Promet in število poslov v 1. polletju 2011 z izbranimi delnicami

Zakaj ta podjetja s tako nizkim prometom še vztrajajo pri kotaciji? Z uvrstitvijo na borzo družbe pridobijo zakonsko predpisano preglednost poslovanja družbe, takšna preglednost pa pomeni dodatno informiranje delničarjev ter s tem tudi višjo zaščito njihovih interesov, pravijo na Ljubljanski borzi. Po zakonu o trgovanju s finančnimi instrumenti se lahko družba umakne s trga, če o tem na skupščini delničarjev odloči 90 odstotkov kapitala oziroma v posebnih primerih 75 odstotkov kapitala. Kljub majhnemu prometu in s tem prisotne nelikvidnosti pa na Ljubljanski borzi pravijo, da prednosti za delničarje vsekakor večkratno presegajo skupne stroške kotacije.

Ljubljanska borza loči stroške kotacije, ki so letni stroški vzdrževanja kotacije, ter stroške javnih objav podatkov. Letni stroški kotacije so povezani s segmentom, v katerem se nahaja posamezna delniška družba. Letni stroški kotacije delniške družbe so 1.500 evrov v vstopni kotaciji, do 6.000 evrov v stadnardni kotaciji ter od 6.000 do 10.000 evrov v prvi kotaciji. Uporaba sistema javnih objav informacij SEO ter njihove hrambe pomeni okoli 2.500 evrov letnih stroškov, so razložili na borzi. Družbe pa morajo k temu prišteti še tarife Klirinškodepotne družbe (KDD), ki vključujejo nadomestila za različne storitve.

Kupcev ni, kaj lahko vlagatelji, ki so s svojim denarjem nasedli v nelikvidnih naložbah storijo? Na borzi se cena delnic oblikuje izključno na podlagi ponudbe in povpraševanja. Delničarji nelikvidnih družb lahko poskusijo prodati svoje delnice z diskontom, če takoj rabijo denar, oziroma počakajo na morebitno večje povpraševanje. Seveda pa je lahko to čakanje tudi zelo dolgo. Na Ljubljanski borzi vsem takšnim vlagateljem priporočajo, da se obrnejo na člane borze in njihove licencirane borzne posrednike, ki bodo za vsak posamezni primer poiskali najustreznejšo rešitev.