Zakaj vlagatelji želijo čimprejšnje preoblikovanje ID-ov v vzajemni sklad?

Med investicijskimi skladi, za katerih skrbijo družbe za upravljanje (recimo NFD), so poleg vzajemnih skladov tudi investicijske družbe (ID-i), ki v Sloveniji veljajo za naložbeno posebnost.

Teorija zarote zaradi obojestranskih koristi?

Iz ministrstva za finance so javnosti sporočili, da želijo z novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje podaljšati rok za preoblikovanje ID-ov zaradi majhne likvidnosti na ljubljanski borzi in velikega deleža nelikvidnih naložb. Več kot očitno je, da gre tu za popolnoma nesmiselne trditve, saj je bilo v zadnjih treh letih na trgu veliko možnosti za prodajo netržnih vrednostnih papirjev po znatno višjih cenah, kakor se gibljejo danes.

Nekateri ID-i pa so te deleže netržnih papirjev celo povečevali (namesto zmanjševali) in jih pogosto kupovali po nenormalno visokih cenah. Seveda pa je v bilo v ozadju veliko spornih poslov, kjer so s povezanimi družbami (razni bratski holdingi in hčerinske družbe) na škodo obstoječih delničarjev izvajali svoje zasebne, dobičkonosne posle. Pri vsem skupaj pa se poraja zanimivo vprašanje – na kakšen način je predsedniku upravnega odbora združenja družb za upravljanje investicijskih skladov Stanislavu Valantu uspelo prepričati ministra za finance Franca Križaniča, da omenjeni predlog sprememb zakona pošlje naprej v vladno proceduro?

Kot rečeno, na ministrstvu za finance novelo opravičujejo z domnevno zaščito oziroma varovanjem interesov malih vlagateljev v investicijskih družbah. Vseeno pa je veliko junakov, ki se upa trditi, da gre tu dejansko za zaščito upravljavcev oziroma družb za upravljanje, saj bi se z novim odlaganjem preoblikovanja vlagateljem povzročala le škoda. Očitno je to še en primer več, ko želi politika pod krinko zaščite posegati v pravice malih delničarjev.

Na kakšen način bi ta predlog koristil Valantu?

Če bo ministrstvo podaljšalo rok za preoblikovanje, bo to pomenilo »masaker« nad malimi delničarji, saj zaradi nenehnega izčrpavanja preko upravljavskih provizij in namernega slabega upravljanja investicijskih skladov na koncu ne bo več kaj dosti za preoblikovati oziroma bodo mali vlagatelji pobrali le še drobtinice.

»Pri vseh štirih investicijskih družbah, ki so se v postopku preoblikovanja odločile za maksimalno dovoljeno odlašanje, je bil v začetnih korakih tega postopka del premoženja že oddeljen v finančne holdinge, pri katerih ni obveznega preoblikovanja in s tem možnosti unovčitve dejanske vrednosti deleža. Kaj se je dogajalo s premoženjem teh finančnih holdingov in kako malo je od njega ostalo malim vlagateljem, je zdaj že precej jasno.« je v odprtem pismu vladi zapisal velik poznavalec delovanja ID-ov Tadej Kotnik.

Naj še dodamo, da družba za upravljanje NFD spada v sam dno glede na tržni delež sredstev v vzajemnih skladih, poleg tega donosi njihovih vzajemnih skladov krepko zaostajajo za ostalo konkurenco. Ob koncu polletja 2009 je bilo v vseh vzajemnih skladih družbe NFD le okoli 8,5 milijona evrov sredstev, kar je občutno premalo za delovanja katerekoli družbe za upravljanje. Več kot očitno je, da je ta predlog zakona zadnja rešilna bilka g. Valanta, saj bi se v primeru preoblikovanja NFD ID-a v vzajemni sklad ob koncu leta 2011 zagotovo zgodil masovni odliv sredstev iz omenjenega sklada. Manj sredstev pa pomeni manjšo upravljavsko provizijo ter manjše dobičke. Prav zato gre ta predlog na roku predvsem njemu, njegovo osebno reševanje pa vsaj za zdaj očitno podpira tudi ministrstvo za finance.

Podpirate valantov predlog sprememb zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje? Izrazite svoje mnenje v forumu.