Ena bolj spornih zadev je zagotovo enormna razlika med nakupno in prodajno vrednost fizičnega nakupa zlata, saj je ta razlika pri omenjenem podjetju 30 in več odstotkov. Tako imenovani "spread“ je brez dvoma ogromen (kar 3-krat večji!), saj so običajne razlike med nakupno in prodajno ceno maksimalno do 10 odstotkov. Omenjena razlika med prodajno in nakupno ceni sicer nastane zaradi stroška izdelave in posredništva, vseeno pa gre tukaj za skrajno netržno ponudbo, na katero je treba biti seveda še posebej pozoren. Sicer pa je možno zlato kot naložbo nakupiti tudi prek borze, kjer je bila na primer na dan 16.08.2010 cena zlata 30,64 evra za gram zlata.

V spodnji razpredelnici si lahko ogledate odkupne in prodajne cene naložbenega zlata pri različnih slovenskih ponudnikih zlata:

Da pa je vse skupaj še bolj dvomljivo, pa nas je bralec tudi opozoril na tako imenovani mrežni marketing, s katerim omenjeno podjetje trži svoje zlato – tovrsten način trženja je namreč pogosto prisoten v raznih denarnih in piramidnih shemah, pri čemer se ponujajo bajni zaslužki. "Gre za iste igralce, le igra se je zamenjala.“ nas je opozoril in dodal, da je bil tudi sam povabljen k aktivnem trženju.

Pod pretvezo neverjetne priložnosti se različne agresivne tržnike denarno motivira, da se povzpenjajo po hierahiji navzgor – višje kot so, večji so njihovi zaslužki. Za lažje trženje pa seveda uporabljajo razne verižna elektronska sporočila in opozarjajo, da smo pred propadom evra in da bo zlato kmalu postalo edino plačilno sredstvo - kot na primer tole sporočilo, ki je želelo še dodatno vnesti vsesplošno paniko med vlagatelji.

Ali naložbeno zlato Slovenci sploh poznamo?

Zlato je za Slovence netipična in redka naložba. Vse od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa do finančne in gospodarske krize pred dvema letoma so tradicionalno vlagali svoj denar predvsem v bančne depozite, vzajemne sklade in delnice. Toda zlato je imelo v svoji tisočletni zgodovini različne vroče zgodbe, ki se jih je pogosto ovrednotilo kot neizmerni potencial. Tako je bil sprva zaščitnik pred inflacijo, drugič je nudil varno pribežališče pred orkanom finančne krize, spet tretjič pa je imel surovinski potencial, katerega cene se gibljejo vzporedno kot nikelj, cink ali katera koli druga kovina. Vseeno pa marsikdo pozablja, da zlato nima dividend in ne ustvarja dodane vrednosti na dolgi rok (tako kot je to značilno pri delnicah različnih podjetij), za razliko od nafte pa gre za gmoto zlata, ki je fizično še vedno prisotna in ne izgine, se ga ne porabi, cena pa tako niha glede na finančne okoliščine.