Glede na skupine proračunskih uporabnikov so se sredstva najbolj povečala ministrstvu za delo, in sicer za 380 milijonov, na 1,67 milijarde evrov.

Ministrstvo za finance bo v primerjavi s sprejetim proračunom imelo na voljo za 152 milijonov evrov več sredstev (2,43 milijarde evrov), ministrstvo za šolstvo in šport pa za 101 milijon evrov (1,34 milijarde evrov). Proračun ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je po predlogu rebalansa težji za 66,5 milijona evrov (618,3 milijona evrov), ministrstva za gospodarstvo pa za 44 milijonov evrov (292 milijonov evrov).

S približno 41 milijonov evrov manj naj bi po najnovejši predlagani proračunski porabi gospodarilo ministrstvo za obrambo, ki bo tako imelo letos na voljo 589 milijonov evrov. Ministrstvo za javno upravo naj bi letos potrošilo 153,2 milijona evrov, kar je za 45 milijonov evrov manj od prvotno določenih v že sprejetem letošnjem proračunu.

Po programski strukturi se odhodki iz proračuna najbolj povečujejo na področju trga dela in delovnih pogojev (za 282,9 milijona evrov), izobraževanja (95,4 milijona evrov), socialnega varstva (94,5 milijona evrov), pravosodja (66,3 milijona evrov) ter znanosti in tehnološkega razvoja (61,8 milijona evrov).

Sredstva pa se zmanjšujejo področjem skupnih administrativnih služb in splošnim javnim storitvam (za 41,5 milijona evrov), obrambe in ukrepov ob izrednih dogodkih (36,6 milijona evrov) ter pridobivanja in distribucije energetskih surovin (12,2 milijona evrov).

Rebalans letošnjega proračuna, ki ga je pripravila vlada, bo državni zbor predvidoma obravnaval na naslednjem rednem zasedanju, ki se bo začelo 25. marca. Teden pred sejo, med 17. in 20. marcem, pa bo rezerviran za obravnavo rebalansa in spremljajočih dokumentov na parlamentarnih delovnih telesih.