Na sejmu Kapital je prvi dan največ pozornosti obiskovalcev zbudila okrogla miza o tem, kako naj bi slovenski kapitalski trg preživel krizo, ki naj bi se je udeležil tudi slovenski minister za finance dr. France Križanič. Zaradi sestanka s predstavniki največjih slovenskih bank v družbi ministra nismo mogli uživati, zato pa so svoje poglede predstavili Bogdan Pušnik, solastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, Andrej Kocič, predsednik uprave zavarovalnice Triglav, Ani Klemenčič, predsednica uprave borznoposredniške hiše GBD in dr. Dušan Zbašnik z mariborske Ekonomsko poslovne fakultete.

Na sami okrogli mizo nismo slišali nič novega, kar nam ne bi bančniki in finančniki sporočali že od samega začetka. Kriza je pač tu, upajmo, da jo bomo prebrodili, upajmo, da je najhujšega v finančnem sektorju konec in upajmo, da se bodo podjetja hitro pobrala. Dušan Zbašnik meni, da najhujše še pride, Bogdan Pušnik pa, da se ni nič spremenilo in bomo še vedno hodili na pico in pivo. Zanimiva je tudi izjava Andreja Kociča, da se mu ne zdi pametno, da bi ljudje iskali krivce za krizo v finančnikih, bančnikih in managerjih. Tako početje bi lahko bilo po njegovem mnenju sila destruktivno. Drugače pa je v Triglavu po njegovih besedah vse super, delnica je sicer izgubila nekaj vrednosti, toda poslovni izid je dober in tudi odpustili niso še nikogar.
Izredno optimistične izjave smo lahko slišali tudi iz ust Bogdana Pušnika, saj se po njegovem mnenju v resnici ni spremenilo nič in tudi krizo bo občutilo le manjše število ljudi. No, med temi bodo tudi tisti, ki so jih v tej borznoposredniški hiši v tem času odpustili. Kot drugi v tej branži se niso mogli izogniti odpuščanju in zmanjševanju stroškov, ob tem pa s še nekaterimi drugimi borznimi hišami razmišljajo o skupnih analitskih hišah in drugih skupnih službah, ki bi jim zmanjšale stroške in hkrati omogočile izpolnitev vseh zakonskih zahtev. Zmanjšanje prometa na ljubljanski borzi na okoli milijon evrov na dan, ki smo mu priča v zadnjih mesecih, je v podobne ukrepe prisililo praktično vse borznoposredniške hiše.

Odpuščali so tudi v GBD (Gorenjski borznoposredniški družbi), kjer so se odpovedali upravljaljski proviziji v primeru, da so bili donosi iz upravljanja premoženja negativni. Del izgub pokrivajo z uvedbo internetne trgovalne platforme FINport, ki pa zaradi številnih podatkov, ki jih nudi vlagateljem, prinaša podjetju tudi visoke fiksne stroške. Del sredstev si zagotavljajo tudi z uspešnim trgovanjem na bolj likvidnih razvitih trgih. Internetno borzno trgovanje je v časih krize na splošno v velikem porastu, saj so stroški trgovanja manjši, slabost tovrstnega trgovanja pa je dostikrat odločanje brez potrebnih informacij.

V GBD so po besedah predsednice uprave Ani Klemenčič opazili, da se njihove stranke niso predale paniki. Od 16.500 strank jih je le deset odstotkov spremenilo svoje portfelje ali odprodalo svoje naložbe v vrednostne papirje, ostali skupaj s posredniki čakajo na boljše čase. Po besedah Bogdana Pušnika bo posledice krize občutilo le manjše število ljudi, ostali svojih vsakodnevnih navad ne bodo spreminjali. Pri Medvešek Pušniku si tako že nekaj časa trudijo prikazati, da je na trgih vse v redu ter da ne gre za nič drugega kot idealno priložnost za zaslužek. Kljub trenutno zelo slabemu stanju na ljubljanski borzi, nizki likvidnosti in številnim tudi političnim problemom, s katerimi se srečujejo tako imenovani slovenski „blue chipi“, so se odločili obuditi akcijo Slovenska varčevalna košarica, s katero opozarjajo na podcenjenost in izredno nizko vrednotenje slovenskih podjetij, ki naj bi v prihodnje prinašala velike donose. V tako imenovano košarico so uvrstili kar dvanajst slovenskih podjetij: Krko, Mercator, Luko Koper, Aerodrom Ljubljana, Intereuropo, Zavarovalnico Triglav, Gorenje, Novo KBM, Žito, Pozavarovalnico Sava in Petrol. Povprečni 70-odstotni donos, kot ga je tovrstna košarica uspela doseči leta 2002, je v teh časih lahko samo iluzija. Malce več nezaupanja v slovenska podjetja je izrazila predstavnica GBD, ki je spomnila na nekatere izjave managerjev slovenskih blue chipov, ki so bile zavajajoče in so slovenske vlagatelje stale veliko denarja in seveda zaupanja, ki ga bo v teh časih težko pridobiti nazaj.

Še posebej na udaru naj bi bili dandanes vlagatelji v tako imenovane balkanske trge, ki jih poleg nelikvidnosti pestijo tudi težave s pomanjkljivo zakonodajo. Tako lahko že posli v vrednosti manj kot 1.000 evrov povzročijo velike spremembe vrednosti delnic, celotni dnevni promet, npr. na borzi v Banjaluki, pa naj bi znašal skromnih 50.000 evrov na dan.
Rešitev krize na slovenskem borznem trgu je po besedah udeležencev okrogle mize skoraj popolnoma odvisna od razmer na svetovnih trgih. Na sejmu ni skoraj nič govora o tako imenovanih balkanskih trgih, ki so tudi slovenskim vlagateljem še nedavno prinašali velike donose. Kot je dejala Ani Klemenčič iz GBD se sentiment vlagateljev lahko spremeni v sekundi.