Če v slovenski del Wikipedije vpišete Katar, boste dobili malce stare podatke, ki se nanašajo na leta od 2005 do 2007. Leta 2007 naj bi v državi prebivalo 841.000 prebivalcev, njihov BDP pa naj bi znašal 25 milijard dolarjev, oziroma 31.397 na prebivalca.

Ažurni podatki, ki jih najdemo v angleški verziji Wikipedije, pa pravijo, da so ob štetju leta 2010 našteli kar 1,8 milijona prebivalcev ter zabeležili BDP v višini 182 milijard dolarjev, kar znese na prebivalca rekordnih 102.000 dolarja.

Kot kaže, se rast števila prebivalcev ne bo kar tako ustavila, saj naj bi v državo vsak dan prispelo vsaj 500 emigrantov, ki jih tja zvabijo obljube o visokih zaslužkih. A eno so zgodbe tujcev, ki prihajajo iz zahodnega razvitega sveta, in eno zgodbe obubožanih prišlekov, ki jih izkoriščajo na črpališčih nafte.
Medtem ko Zahodnjaki, ki večinoma bivajo v glavnem mestu Doha, pričajo o rasti mesta, ki bo nekoč zasenčilo Dubaj, in o življenju, ki si ga lahko zamisliš le v pravljici, se imigranti iz okoliških držav soočajo z skorajda sužnjelastniškim delom in delovno zakonodajo, ki jim ne daje skorajda nič pravic.

Minimalna plača ni zagotovljena, sindikati so prepovedani. Vsak imigrant mora imeti 'pokrovitelja', torej nekoga, ki jamči zanj, medtem ko biva v državi. Najbolj pogosto je to njegov delodajalec, ki ima kot pokrovitelj pravico delavcu ukiniti dovoljenje za delo, mu prepovedati zamenjati delodajalca ali celo prepovedati izhod iz države.

Življenje Angležev in Američanov ter drugih 'zahodnjakov' je po poročanju spletnega portala businessinsider veliko bolj lagodno. Za vse naj bi bilo poskrbljeno, vedno je na voljo nekdo, ki vse postori namesto njih: čiščenje stanovanja, pranje perila, pranje avtomobila, čuvanje otrok ... Prehranjujejo se v glavnem v mondenih restavracijah, ki v mestu rastejo kot gobe po dežju, celo bencin, ki je skorajda brezplačen, jim v velike avtomobile toči najeto osebje.

Del ogromnega katarskega premoženja naj bi se v prihodnosti zlil tudi v našo neposredno bližino, na Hrvaško. Hrvaška delegacija, ki je trenutno na obisku pri emirju Hamadu Bin Khalifu Al-Thaniju, bo naftnim mogotcem ponudila kar 30 investicijskih projektov, od katerih naj bi bil najbolj pomemben center za distribucijo zemeljskega plina, ki naj bi ga zgradili v Omišalju na Krku. Drugi projekti, ki naj bi jih Hrvati ponudili šejku, se nanašajo na energetiko, logistiko in seveda turizem.