Ključna obrestna mera, ki jo določa svet Evropske centralne banke, je zopet ostala nespremenjena in ostaja pri enem odstotku.

Po trenutnih pričakovanjih večine poznavalcev naj bi cena denarja še lep čas ostala na rekordno nizki ravni.
Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka.

ECB je sicer med oktobrom 2008 in lanskim majem obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.
Zaradi še vedno šibkih inflacijskih pritiskov, zaskrbljenosti, da bi javnofinančne težave v območju evra lahko resno zavrle okrevanje gospodarstva v območju evra, in vnovične negotovosti na finančnih trgih, ECB po mnenju opazovalcev denarne politike še dlje časa ne bo zaostrovala, prav tako pa naj bi daljše obdobje ohranila tudi sprejete izredne ukrepe.

Ko se je zdelo, da se razmere po najhujši finančni krizi po drugi svetovni vojni vendarle počasi stabilizirajo, se je namreč znova okrepilo povpraševanje po likvidnosti v okviru Evrosistema, banke pa spet v veliki meri čez noč shranjujejo denar pri ECB, namesto da bi si ga posojale med seboj. V ponedeljek je bila vsota deponirane presežne likvidnosti kljub le 0,25-odstotni obrestni meri rekordnih 361 milijard evrov.