Gazprom je v četrtek povsem prekinil dobavo plina Ukrajini, saj se je z 31. decembrom 2008 iztekla pogodba o dobavi plina Ukrajini in zato ni več pravne podlage, da bi dobavo plina nadaljevali. Kljub odločnemu ukrepu pa v Gazpromu pozivajo k nadaljevanju pogovorov, da bi dobavo plina Ukrajini kar najhitreje obnovili.

Kot trdi ruska stran, Ukrajina od 31. decembra zavrača pogajanja in krade plin, namenjen evropskim potrošnikom, s čimer krši obveznosti, ki jih ima kot tranzitna država.

Iz več vzhodno- in srednjeevropskih držav že poročajo o zmanjšani dobavi ruskega plina preko Ukrajine. Dobava plina Romuniji naj bi se tako zmanjšala za 30, Bolgariji za od deset do 15 in Poljski za šest odstotkov. Madžarska in Hrvaška medtem pravita, da je dobava zaenkrat normalna. Tudi v Sloveniji trenutno še ni občutiti težav s preskrbo z zemeljskim plinom.

Na Gazpromu zagotavljajo, da je dobava plina na začetku ukrajinskega plinovoda je popolnoma skladna s pogodbo o dobavi plina evropskim državam. Trdijo, da je izguba pritiska plina na koncu ukrajinskega dela plinovoda je posledica ukrajinskega nespoštovanja obveznosti, ki jih ima Ukrajina kot tranzitna država.

Alexander Medvedev, direktor izvoza pri Gazpromu, poziva Ukrajino, naj se vzdrži teh protizakonitih dejanj in se vrne za pogajalsko mizo, kjer bi se lahko dogovorili o rešitvi, ki bi bila sprejemljiva tako za rusko kot za ukrajinsko stran. Dodaja, da so predstavniki Gazproma pripravljeni na takojšnje srečanje.

Gazprom je sicer v soboto proti proti ukrajinskemu državnemu plinskemu gigantu Naftogazu vložil tožbo, s katero želi zagotoviti nemoteno dobavo ruskega plina preko ukrajinskega ozemlja do Evrope. Kot je v izjavi za javnost pojasnil direktor Gazproma Alexei Miller, je podjetje tožbo vložilo na arbitražnem sodišču v Stockholmu in bo sodišče zaprosilo, naj Naftogazu prepove "kakršnakoli dejanja, katerih cilj je zmanjšati tranzit ruskega plina v Evropo". Vložitev tožbe naj bi podprl tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

Dogovor o obnovitvi pogodbe o dobavi plina je do konca leta oviral predvsem neporavnan dolg. Kijev je Gazpromu namreč dolgoval za približno 1,11 milijarde evrov za dobavljeni plin, poleg tega še približno 326 milijonov evrov zamudnih obresti. S plačilom nekaj več kot 1,5 milijarde evrov dolga so pri Gazpromu namreč pogojevali obnovitev pogodbe o dobavi plina.

Ukrajinska stran je nekaj več kot milijardo evrov v zadnjih dneh preteklega leta Gazpromu naposled plačala, kar so vodilni v ruskem plinskem monopolistu tudi potrdili. Kljub temu pa strani nista uspeli doseči dogovora o plačilu zamudnih obresti, ki so tako ostale neplačane. Prav te so trenutno glavni predmet spora, saj ruska stran poudarja, da bo plin začela dobavljati šele potem, ko bo Ukrajina plačala celoten dolg, vključno z zamudnimi obrestmi.

Poleg tega naj bi se strani preveč razhajali tudi glede cene dobav v prihodnje – v Gazpromu so zahtevali 181 evrov (250 dolarjev) za 1000 kubičnih metrov plina, medtem ko bi v Kijevu pristali na največ 145 evrov (201 dolar) za to količino plina. Zahtevali so tudi najmanj 15-odstotno povečanje dajatev za transfer plina preko ukrajinskih plinovodov.

Oleh Dubyina, direktor ukrajinskega državnega podjetja Naftogaz, je na tiskovni konferenci v petek ponudil ceno 170 evrov (235 dolarjev), kar je manj od želja Gazproma, a več od zadnje Naftogazove ponudbe.

Vsi dosedanji pogovori so se zaključili neuspešno, iz Gazproma pa so v plinovode, ki potekajo preko Ukrajine, proti evropskim odjemalcem spustili dodatnih 326 milijonov kubičnih metrov plina.

Na ta način so skušali ponovno pregnati strahove pred ponovitvijo krize z začetka leta 2006, ko se je zaprtje pip plina za Ukrajino pokazalo predvsem v upadu količine plina za Evropo, saj je Ukrajina začela črpati ta plin. Po plinovodih preko ukrajinskega ozemlja gre namreč približno 80 odstotkov ruskega plina, ki je namenjen EU.

Po ocenah strokovnjakov naj bi Ukrajina imela na voljo dovolj lastnih rezerv, da bo preživela zimo tudi brez ruskega plina, vendar v Rusiji vseeno opozarjajo Ukrajino, naj ne ponovi zgodbe izpred treh let. Tudi ruski premier Vladimir Putin je opozoril Ukrajino, naj ne jemlje plina, ki je namenjen drugim odjemalcem, ker bi lahko to imelo zelo resne posledice za državo.

Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko sta v skupni izjavi na novoletni dan zagotovila, da Ukrajina ne bo kradla plina, po drugi strani pa sta za posredovanje zaprosila EU. V izjavi sta tudi obljubila, da pošiljke plina Zahodu preko Ukrajine ne bodo motene. A se, kot kažejo manometri na ceveh, to vendarle dogaja.