Po enajstih urah so se v ameriškem senatu v Washingtonu neuspešno končala pogajanja o 14 milijardah dolarjev vrednem načrtu za rešitev ameriške avtomobilske industrije. Republikanci in demokrati se niso mogli uskladiti glede časovnice krepkega znižanja plač pri General Motorsu, Fordu in Chryslerju.

Pogajanja so propadla, ker so republikanski senatorji od sindikata avtomobilske industrije zahtevali, naj člane prepriča v krepko znižanje plač še pred iztekom veljavnosti sedanje kolektivne pogodbe leta 2011, s čimer bi se oblikovale na ravni plač zaposlenih pri japonskih proizvajalcih v avtomobilski industriji. Sindikat je izsiljevanje zavrnil in pogajanja so propadla.

Senat je nato opravil proceduralno glasovanje o predlogu zakona, o katerem so se demokrati dogovorili z Belo hišo in ki ga je v sredo potrdil predstavniški dom. Izid je bil 52 za in 35 proti, vendar pa je bilo treba zbrati 60 glasov, da bi se preprečila obstrukcija in bi se predlog lahko dal na glasovanje.

Dogajanje v senatu je presenetljivo podobno tistemu pred dvema mesecema, ko je kongres sprejemal 700 milijard dolarjev vreden zakon o odpravljanju posledic finančne krize. Republikanci so tudi takrat nasprotovali Beli hiši in svojemu predsedniku ter uvodoma zavrnili predlog zakona, nakar je prišlo do krepkega padanja vrednosti borznih indeksov. Republikanci so si kasneje premislili in pomagali potrditi 700 milijard dolarjev vreden načrt, od katerih je polovica brez vidnih pozitivnih učinkov že porabljena.

Nadaljnji razvoj dogodkov je negotov, znano pa je, da podjetju General Motors brez pomoči države do konca leta grozi propad. Ogrožen je tudi Chrysler, medtem ko bi naj Ford imel še nekaj denarja, vendar le v primeru, da ne propadeta oba konkurenta. Republikanci želijo, da gredo avtomobilska podjetja v stečaj, demokrati in Bela hiša pa opozarjajo, da si ameriško gospodarstvo v času krize in recesije ne more privoščiti dodatne velike izgube delovnih mest.

Predlog zakona bi avtomobilskim podjetjem še letos namenil 14 milijard dolarjev iz sicer že pred krizo odobrene vsote 25 milijard dolarjev ugodnih posojil za prehod na proizvodnjo bolj varčnih in okolju prijaznejših avtomobilov. Trditve republikancev, da gre za nov denar, so tako iz trte zvite.

Demokrati upajo, da bo ameriški predsednik George Bush sedaj sprejel njihov uvodni predlog, da bi denar vzeli iz 700 milijard dolarjev vrednega načrta proti finančni krizi. Glede na to, da so predstavniki administracije opozarjali na katastrofalne posledice propada avtomobilskih podjetij, bi bilo tako nenavadno, če Bush denarja ne bi zagotovil.

Predlog zakona je predvideval tudi ustanovitev urada posebnega nadzornika za porabo proračunskih sredstev. Podjetja bi morala do 31. marca 2009 predložiti natančne načrte prestrukturiranja, v nasprotnem primeru pa bi se jim denar odvzel in bi morala v stečaj. Podjetja bi morala upoštevati podobne pogoje, kot bi jih morale banke, ki prejemajo denarno pomoč iz 700 milijard dolarjev vrednega paketa za boj proti finančni krizi. Omejiti bi morala plače direktorjem, prenehati z izplačevanjem dividend ter jamčiti, da bo posojilo najprej odplačano državi, šele nato pa drugim delničarjem ali upnikom.

S propadom pogajanj o sprejemu paketa pomoči za ameriške avtomobilske proizvajalce so se obeti za gospodarstvo z največjo porabo nafte na svetu še poslabšali. Cene nafte so se po objavi novice v azijskem trgovanju znižale za več kot dva dolarja, val padanja borznih tečajev pa že zajema vse svetovne borze.

Evropske borze so se odzvale z razprodajami. Največje padce beležijo pariška, milanska, dunajska in frankfurtska borza.

Indeks CAC 40 je okoli 10.30 na borzi v Parizu izgubil 4,15 odstotka, indeks ATX na borzi na Dunaju se je znižal za 3,94 odstotka, vrednost vodilnega indeksa DAX na frankfurtski borzi pa se je znižala za 3,55 odstotka. Na borzi v Milanu je vodilni indeks MIBTel izgubil 3,99 odstotka.