Pogledali smo, kako lahko zaslužite z vlaganjem v državne obveznice, seveda če verjamete, da države, katerih obveznice kupujete, ne bodo bankrotirale in bodo sposobne poravnati svoj dolg. Obveznice sicer od nekdaj veljajo za bolj varne kot delnice, danes pa se postavlja vprašanje, ali je to sploh še res?

Kaj je obveznica? Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj obveznice ali posojilojemalec obvezuje, da bo imetniku obveznice oziroma posojilodajalcu plačal obresti in glavnico do dospetja obveznice. Izdajatelji obveznic so lahko država, državne agencije, banke, zavarovalnice, podjetja in ostalo. Nakup obveznice velja za varno naložbo, ker so zavarovane z denarnim in stvarnim jamstvom izdajatelja, v primeru stečaja pa so izplačane prej kot katere koli delnice. Nakup državnih obveznic predstavlja veliko manjše tveganje kot na primer nakup obveznic manjšega in še neuveljavljenega podjetja.

Varne državne obveznice ponujajo seveda tudi manjše donose kot bolj tvegane obveznice, kar pa se je v zadnjem času ob evropski dolžniški krizi nekoliko spremenilo. Evropske države, ki so se znašle v krempljih dolžniške krize, kot so Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Italija in tudi Slovenija, so morale za svoje obveznice namreč ponuditi kar okoli sedemodstotni donos, če so želele vlagatelje prepričati, da kupijo njihov dolg. Prag sedem odstotkov velja za nekakšno točko brez vrnitve, saj je morala večina držav, ki ga je presegla, zaprositi Evropo za pomoč oziroma sprejeti varčevalne ukrepe.

Pribitki 10-letnih državnih obveznic nad nemškimi

Sedemodstotni donos pa seveda predstavlja priložnost za vlagatelje, ki želijo vlagati v državne obveznice in verjamejo, da bodo države izdajateljice sposobne poravnati svoj dolg. Pri vlaganju v obveznice se moramo zavedati, da je vlaganje v bolj varne obveznice v splošnem tudi manj donosno in da zaradi vnaprej določenih donosov pri obveznicah v daljšem časovnem obdobju tudi tvegamo nepričakovano visoko inflacijo, ki lahko v prihodnosti vzame velik del našega realnega donosa. Vlagatelj v obveznice je izpostavljen nekaterim vrstam tveganja, kot so obrestno, kreditno in valutno:

►Obrestno tveganje se pojavi, ker se obrestna mera zaradi različnih dejavnikov na finančnih trgih ves čas spreminja in pomeni tveganje spremembe cene obveznice zaradi spremenjenih razmer na trgu obrestnih mer. Zvišanje obrestnih mer pomeni znižanje cene obveznice, znižanje obrestnih mer oziroma zahtevane donosnosti obveznice pa pomeni povišanje cene obveznice.

►Kreditno tveganje je tveganje neplačila ali izostanka plačila, ki bi ga izdajatelj obveznice moral plačati imetniku obveznice. Večje kot je kreditno tveganje, večjo donosnost zahtevajo investitorji. Kreditno tveganje ocenjujejo bonitetne hiše, kot so Standard&Poor, Moody's in Fitch.

►Valutno tveganje se pojavi, kadar obveznice niso izdane v vlagateljevi domači valuti in je izpostavljen tudi tveganju spremembe izbranega valutnega tečaja. Prihodnji denarni tokovi namreč niso odvisni od sedanjega valutnega tečaja, ampak od tečaja v času izplačila kuponov in glavnice.

Za trgovanje neposredno z obveznicami mora vlagatelj odpreti račun pri posamezni borznoposredniški hiši, ki omogoča tudi trgovanje z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Za manjše vložke so primernejši obvezniški vzajemni skladi in obvezniški skladi ETF. Obvezniški vzajemni skladi in indeksirani investicijski skladi ETF, ki sledijo obvezniškim indeksom, so primerni za manjše denarne vložke in dodatno razpršitev tveganja med več različnih obveznic. Poleg tega pa so lahko nižji tudi stroški pri manjših vložkih kot pri nakupu posameznih obveznic.

Razlika pri neposrednem vlaganju v obveznice in vlaganju v obvezniške sklade pa je tudi v davčnem vidiku. Pri vlaganju v obveznice je obdavčen le izplačani kupon, razlika, ki jo ustvarite z nakupno in prodajno ceno oziroma kapitalski dobiček pa ni obdavčena. Kapitalski dobiček, dosežen z rastjo cene obveznice, tako ni obdavčen. Plačilu davka na kupon, ki znaša dvajset odstotkov, se lahko izognete tudi tako, da obveznico prodate nekaj dni pred izplačilom kupona, saj kupon tako ni bil izplačan vam, ampak ste dobili le del kupona, kar se je upoštevalo pri kapitalskem dobičku ali izgubi. Kupon pri obveznici se namreč razdeli na število dni v letu, tako da vam za vsak dan lastništva obveznice v letu pripada 1/365 kupona.

Obdavčitev dobička vaše naložbe v obvezniške vzajemne sklade se za razliko od naložbe v posamezne obveznice z leti zmanjšuje. Po petih letih tako plačate petnajst odstotkov davka, po desetih letih deset odstotkov, po petnajstih letih pet odstotkov, po dvajsetih letih pa niste več obdavčeni. Pri neposrednem nakupu obveznice morate upoštevati tudi stroške nakupa obveznice, odpiranja računa pri borznoposredniški hiši in ležarino. Pri nakupu točk obvezniških skladov pa morate odvisno od družbe za upravljanje plačati vstopno, upravljavsko in izstopno provizijo, kar pa so praviloma nižji stroški in bolj primerni za manjše denarne vložke.

Slovarček osnovnih izrazov

Poglejte, kako se donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice znova zvišuje in približuje meji sedmih odstotkov ter nas spremljajte na Facebooku!