Finančne prevare so, kot vse kaže, res brez meja. Opeharjenih oškodovancev v različnih piramidnih igrah in Ponzi shemah je iz meseca v mesec več. Žrtve tovrstnih finančnih spletk pa niso le finančno nepismeni, ampak tudi premožni ljudje, znane osebnosti ali pa celo ugledne finančne institucije. Izgube so za ogoljufane zelo boleče, saj gre praviloma za izgubo vseh vloženih sredstev. V skrajnih primerih ljudje zaradi enormnih izgub rešitev vidijo tudi v samomorih. Nov podoben primer je repriza Madoffove zgodbe, le da tokrat v malo manjšem ogoljufanem znesku.

Denar investitorjev je med drugim porabil za promocijo kriket tekem

R. Allen Stanford, ljubitelj kriketa in večinski lastnik Stanford International Bank (SIB) je bil skupaj s tremi sodelavci obtožen za več kot 8 milijard dolarjev vredne finančne goljufije. Glede na izjavo ameriške zvezne komisije za vrednostne papirje (SEC) je v obliki tako imenovanih depozitnih certifikatov obljubljal visoke, več kot 10-odstotne donose pod pretvezo varnih donosov, za katerimi stojijo tradicionalne ameriške banke. Na stotine prestrašenih varčevalcev je le dan po javni objavi finančne prevare začelo oblegati banke v Antiqueju in Caracasu, ki so povezane v mednarodno poslovno mrežo SIB. Kljub zagotovilom lokalnih denarnih oblasti, da imajo za vse varčevalce zadostno količino rezerv, to ni ustavilo besne množice. “Če bodo ljudje drveli v banko in panično dvigovali svoja sredstva, bodo povzročili točno to, čemur se vsi želimo izogniti,“ je bila izjava centralne karibske banke.

Gospod Stanford, kje se nahajate?

BBC poroča, da je sir Allen Stanford pred kratkim izginil. Pogrešajo ga od torka, ko se je zagovarjal pred ameriško zvezno komisijo za vrednostne papirje. Zanimivo pa je bilo Stanfordovo sporočilo vsem svojim zaposlenim nekaj dni pred tem. Med drugim se je zaklel, da bo sodeloval pri raziskavi finančne goljufije in da bo storil vse, kar je v njegovi moči za povrnitev ugleda SIB, tako zaradi sebe kot tudi vseh zaposlenih v tem podjetju.    

Ponzi shema

Finančna prevara v obliki Ponzijeve sheme deluje na sorazmerno enostavni logiki. Vsi donosi starih vlagateljev se izplačujejo s svežim denarjem novih vlagateljev. Ko je vplačil več kot izplačil, zadeva nemoteno deluje. Problem nastane, ko je izplačil več kot vplačil oziroma ko se vplačila končajo, saj se Ponzi shema v tem primeru lahko hitro poruši. Ker se organizatorji finančnih goljufij tega dejstva zavedajo, izplačujejo in garantirajo manjše donose in s tem vzbujajo manj sumničenj.

FX Run, Finanzas Forex, Mat Project ...

V Sloveniji je do sedaj edini dokazani primer finančne prevare FX Run, ki je za seboj pustil približno 150 razjarjenih Slovencev. Združeni v skupino so se opeharjeni vlagatelji podali v boj za njihovim izginulim denarjem. Dvom finančne prevare pa je izkazan tako za Finanzas Forex, ki naj bi obljubljal super nore donose na valutnem trgu, kot tudi za sorodno različico Mat Project. Naj poudarimo, da pri omenjenih obstaja le sum finančne goljufije, ki naj bi ga slovenske nadzorne institucije že preiskovale. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je o kakršni koli finančni prevari dejansko prezgodaj govoriti.

Deset- in večmesečne obresti na mesec same po sebi niso sporne, saj so potencialno dosegljive, toda le ob povečanem tveganju, kamor spada seveda tudi izguba celotnega vloženega denarja. Sporno pri tem je torej dejstvo, da so te obresti zajamčene oziroma garantirane. Vsak, ki dosega visoke donose v sorazmerno kratkem času, ve, da pot do teh donosov ni enosmerna cesta. Ultra podvigi zahtevajo ultra padce.

Gradovi v oblakih ali priložnost, ki se je ne sme zamuditi

Za vse piramidne igre velja, da komunikacija poteka neposredno s strankami in ponuja fantastične produkte, skrivnostne in ne vsem dostopne storitve, ki na podlagi insajderskih informacij obljubljajo bajne donose. Pri tem mora biti zgrajen oseben odnos, poln zaupanja. Pomembno je namreč, da investitor verjame in zaupa v produkt. Z rednim izplačevanjem obresti se zaupanje nedvomno vzpostavi in kljub nerealnim garancijam, kot je 15-odstotni zajamčeni mesečni pripis obresti, se zaupanje še bolj utrdi na tak način, da se ves dosežen donos v obliki obresti reinvestira nazaj v produkt.

Vprašanje za milijon evrov

Obljubljenih ali še boljše garantiranih 10 odstotkov na mesec zaradi čudeža obrestno obrestnega računa pomeni 214-odstotni donos v letu dni. Če vložimo tisoč evrov, bi ob predpostavki 214-odstotnega donosa imeli skupaj z glavnico 3.140 evrov. Štiri- ali petodstotne obresti na bankah so tako kaplja v morje, sploh če upoštevamo kategorijo varnosti. Če različni finančni produkti zares jamčijo 10 in več odstotkov na mesec, to dolgoročno pomeni, da v bankah nihče več ne bo varčeval. Zakaj? Ker bodo tovrstni produkti bolj privlačni za varčevalce kakor bančne obresti, saj ob isti stopnji varnosti ponujajo mnogo višje donose. In sedaj vprašanje za milijon evrov. Če je to res tako in ves zgoraj opisani scenarij drži, zakaj potem banke sploh še obstajajo?