Na Kitajskem je bil in je še priznan kot "super zdravilo", med drugim trdijo, da je eden glavnih virov zaščite pred novo gripo. Nekateri zdravilci prisegajo, da česen in njegovi zvarki pozdravi preprosto vse. Ne glede na nekatera pretiravanja drži, da gre za izjemno zdravo, zdravilno in cenjeno rastlino.

Kitajska pridela skoraj 80 odstotkov vsega česna in njena odločitev, da zmanjšajo pridelavo zaradi nizkih cen pred dobrim letom ter strah zaradi gripe, sta ceno česna skoraj početverila! Drugi razlog so bile lanske in predlanske izjemno nizke odkupne cene, saj je marsikateri pridelovalec česna presodil, da se mu gojenje ne splača več in je polje česna opustil. Letos nas torej čaka pomanjkanje in s tem posledično višje cene.

Gojenje česna je precej enostavno, uspe lahko v enem letu in ni zahtevna rastlina, stroški pridelave so nizki, pesticidi niso potrebni, kajti česen praviloma sam opravi s škodljivci. Raste po celem svetu, vendar je Kitajska daleč največji proizvajalec česna. Lani so ga pridelali preko 12 milijonov ton, kar je več kot 77 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Sledijo Indija (4,1 odstotka), Južna Koreja (2 odstotka), Rusija (1,6 odstotka) in ZDA (1,4 odstotka), kjer česen gojijo zaradi dobička v vseh državah, razen na Aljaski.

To nanese 16 odstotkov svetovne proizvodnje česna v državah, ki pridelajo manj kot 2 odstotka globalne proizvodnje. V ZDA je mesto Girloy (Kalifornija), kjer pridelajo skoraj ves česen v državi in ga imenujejo "glavno mesto česna na svetu".

Analitiki predvidevajo, da se bodo cene česna še višale, tako da bodo Japonci, ki svoje kulinarične kreacije zelo radi krasijo z delčki 24-karatnega zlata, letos uporabljali kar česen. Bo bolj zdravo in gotovo nekajkrat ceneje.

Na mednarodni tržnici v Pekingu, ki trguje le s hrano in pridelki, vsako jutro najprej zmanjka prav česna, čeprav ga pritovorijo enormne količine, a je že nekaj minut po sklenitvi posla namenjen na letalo, ladjo, vlak, na dolgo pot po svetu, kjerkoli ga potrebujejo.

A iz Kitajske prihajajo še bolj neverjetne zgodbe. Kitajski časniki so poročali, da je prejšnji teden ravnatelj neke srednje šole na vzhodu države na lastne stroške kupil 200 kilogramov česna ter "prisilil" dijake, da so pojedli vsak po nekaj strokov, da bi se ubranili pred gripo. Nekaj resnice mora biti na tem, saj mediji poročajo, da so dijaki izjemno zdravi, a so najbrž zaradi zadaha izgubili kakšnega prijatelja.

Zdravilno delovanje česna nehote dokazujejo prodajalci česna na tržnici, saj kljub vsakodnevnemu postavanju na mrazu in ne ravno rosnim letom delujejo živahno, poskočno in predvsem zdravo.

In cene pri nas? Pri enem izmed slovenskih trgovcev vas bo zavojček kitajskega česna, ki je deklariran kot suhi beli česen veljal 0,59 evra za 150 gramov, preračun pokaže, da velja čudežna rastlina z drugega konca planeta 3,93 evra na kilogram.