Sprememba zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je na slovenski trg vrednostnih papirjev prinesla tudi možnost ustanavljanja krovnih skladov. Ker ustanovitev tovrstnega sklada pomeni predvsem občutne davčne ugodnosti ob prehajanju med skladi, lahko konec tega leta in v začetku naslednjega pričakujemo, da se bodo ustanovitve oziroma preoblikovanja lotili vsi slovenski upravljavci vzajemnih skladov. 

Kaj je krovni sklad? 

Krovni sklad sestavljata dva ali več podskladov. V večini primerov se bodo v podsklade preoblikovali vzajemni skladi posameznih družb. Tako so v družbi za upravljanje KD skladi v novoustanovljeni krovni sklad KD Krovni sklad združili vseh sedemnajst obstoječih vzajemnih skladov, ki se med seboj ločijo v različnih podrobnostih, kot so višina sredstev, področje vlaganj, naložbena struktura ipd. Bistvena novost je, da bodo vlagatelji med skladi lahko prehajali neobdavčeno. Vlagatelji bodo sedaj imeli več možnosti prehajanja med skladi, še posebej pri upravljavcih, ki imajo nizko vstopno in izstopno provizijo, saj bodo lahko stroški prehajanja minimalni ali celo nični. Ob tem se bo po vsej verjetnosti povečala lojalnost do posameznega upravljavca, saj bodo vlagatelji zaradi nižjih stroškov iskali naložbene priložnosti znotraj enega krovnega sklada. Zagotovo se bo zvišala tudi likvidnost, saj je pričakovati večjo aktivnost vlagateljev, čeprav upravljavci poudarjajo, da gre pri skladih še vedno za naložbo na dolgi rok. V časih v katerih se nahajamo tudi ni pričakovati, da bi večjo fleksibilnost na trgu vzajemnih skladov izkoristili špekulanti. Glede na to, da so kapitalski dobički obdavčeni tudi na dolžino trajanja naše investicije je pomemben podatek, ki ga določa 100. člen zakona o dohodnini, ki prav, da za datum pridobitve šteje datum vstopa v vzajemni sklad in ne datum menjave v krovni sklad oziroma podsklad. To pomeni, da v primeru, da ste lastnik točk premoženja katerega koli vzajemnega sklada, ki se je ali se bo preoblikoval v krovni ali podsklad se vaše davčne obveznosti odložijo, do trenutka, ko se odločite za izplačilo. Dokler so vaša sredstva naložena v Krovnem skladu, jih lahko poljubno premeščate med posameznimi podskladi brez davčnih obveznosti.
Prvi trije krovni skladi v Sloveniji naj bi pričeli z delovanjem 1. januarja 2009, upravljale pa jih bodo družbe, ki so že pridobile soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), KD Skladi, NLB Skladi in Krekova družba. Pričakovati pa da bodo kaj kmalu soglasja prejele tudi ostale družbe