Na ljubljanskem organiziranem trgu kapitala je bilo v prvem polletju 2011 sklenjenih za 278,7 milijona evrov vseh poslov, kar je v primerjavi s časi pred krizo oziroma prvim polletjem 2007 skoraj tri četrtine manj, saj je bilo v takratnih prvih šestih mesecih sklenjenega kar za slabo milijardo evrov prometa. Kako daleč so sedaj ti časi in zakaj se promet na borzi po krizi ne poveča?

Promet na Ljubljanski borzi po 1. polletjih

Na Ljubljanski borzi, ki je sedaj del skupine borz centralne Evrope CEESEG (Dunaj, Budimpešta, Praga in Ljubljana), nizek promet na slovenskem trgu kapitala pripisujejo trenutni situaciji. Po njihovih besedah so interesi vlagateljev zelo pogojeni z načrti in uspešnostjo poslovanja posameznega podjetja ter s tem prevzemnimi pričakovanji glede višje ali nižje vrednosti delnice v prihodnosti. Ker je v letošnjem letu dobršen del podjetij v borznih kotacijah napovedal izboljšanje poslovanja, pričakujejo, če se bodo napovedi uresničile, tudi večji interes vlagateljev ter s tem večjo dinamiko na trgu.

Število sklenjenih poslov po 1. polletjih

Pozna pa se predvsem odsotnost domačih vlagateljev tako institucionalnih, kot tudi fizičnih oseb, so še sporočili. Po njihovih podatkih so tuji vlagatelji lani opravili 45 odstotkov vsega prometa z delnicami prve kotacije, v letu 2007 pa je bil ta delež pri 20 odstotkih, kar pomeni, da se je relativno v zadnjih letih njihova udeležba v trgovanju podvojila. Razlagajo pa tudi, da so sedaj tečaji delnic bistveno nižji, kot so bili v letu 2008 in tudi ob enakem številu trgovalnih delnic bi bil skupen borzni promet v evrih manj kot polovica takratnega. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo v prvem polletju leta 2007 sklenjenih 128.976 poslov, v letošnjih prvih šestih mesecih pa le 58.399 poslov, kar je le 45 odstotkov takratnega prometa in kaže na očitno zmanjšanje aktivnosti na borzi.

Ljubljanska borza namerava dvigniti likvidnost domačega trga z integracijo v mednarodne tokove, pri tem pa poudarjajo, da so del skupine borz Centralne Evrope CEESEG, ki vključuje borze na Dunaju, Budimpešti, Pragi in Ljubljani, ki imajo skupen dnevni promet preko 200 milijonov evrov. Odpraviti nameravajo tudi ovire pri investiranju ter del te velike dnevne likvidnosti preusmeriti v slovenske delnice.

Uvedli so že mednarodno trgovalno platformo Xetra, letos pa nameravajo še podaljšati čas trgovanja do 17. ure. Nadaljevati nameravajo z intenzivno mednarodno promocijo, s ciljem povečanja prepoznavnosti trga in najboljših domačih podjetij. Od uvedbe Xetre pa so v pol leta na slovenski trg vstopile že štiri mednarodne banke oziroma borzno posredniške družbe, ki imajo po njihovih besedah bogat nabor vlagateljev.

Domača borza pa za povečanje domačega povpraševanja aktivno podpira spremembe davčne politike ter razvoj naložbenega pokojninskega varčevanja tako v drugem kot v tretjem stebru. Prihodnost pa vidojo predvsem v razvoju tretjega oziroma individualnega pokojninskega stebra, ki ima lahko pomembne pozitivne učinke tako na stimulacijo dolgoročnega varčevanja kot spodbujanje financiranja dinamične rasti poslovanja podjetij.

Lahko na ljubljanski borzi še pričakujemo tak promet, kakršnega smo bili vajeni pred krizo? Brez temeljitih sprememb na domačem kapitalskem trgu ne bo šlo. Če so v času pred krizo tečaje in promet dvigovali špekulanti, ki so pričakovali morebitne nove prevzeme, pa sedaj primanjkuje kupcev. Promet na ljubljanski borzi lahko reši le pritok svežega kapitala, ki bi ga lahko opravili večji institucionalni investitorji, tuji oziroma domači. Pokojninski skladi zaradi svojih omejitev ne morejo v polni meri vlagati na ljubljansko borzo, vzajemni skladi oziroma tretji steber pa se srečavajo z upadom neto vplačil nad izplačili in ponudbo skladov preusmerjajo na bolj likvidne tuje trg. Posamezniki ali fizične osebe pa ob zaostrenih kreditnih pogojih težko pridejo že do sredstev, kaj še, da bi jih vlagali na borzi.