Tuno gigantskih mer sta kupila podjetnika, ki imata v lasti dve suši restavraciji na Japonskem in eno v Hong Kongu, a želita biti neimenovana, saj bosta tuno po delčkih na krožniku prodala za mastne denarce.

Tuno so ujeli na odprtem morju, severno od japonskega otoka Hokaido. Dražbe rib na ribji borzi se udeležujejo preprodajalci iz vsega sveta, približno 40 odstotkov rib pa na tržnico pride iz tujine, denimo Indonezije ali celo Mehike.

Japonska je največji potrošnik morskih sadežev na svetu, saj pojedo okoli 80 odstotkov celotnega ulova modroplavutih tun, ki jih ujamejo v Atlantiku in Pacifiku, še posebej tovrstno tuno cenijo ljubitelji sušija.

A potrošnja tunine upada tudi na Japonskem, nekaj zaradi svetovne finančne krize, ki še vedno traja, veliko pa k temu dejstvu pripomore tudi osiromašeno morsko bogastvo, saj se je nebrzdan ribolov razmahnil čez vse možne meje in zdaj grozi, da bo temeljito zamajal drugo najpomembnejšo gospodarsko vejo na Japonskem, takšne ribje recesije ne pomnijo od druge svetovne vojne!

Japonske ribje flote tudi skrbi dejstvo, da želijo Združeni narodi postaviti kvote odlova ogroženih ribjih vrst, a glasno napovedujejo, da se bodo na to požvižgali, kar jim lahko verjamemo, saj se Japonska ignorantsko požvižga na prepoved lovljenja kitov, ki jih brezsramno lovi na očeh svetovne javnosti s slabotnim izgovorom, da jih lovijo v raziskovalne namene.

Pri tem ne znajo pojasniti dejstva, da ti "razstavni eksponati" končajo na krožnikih v restavracijah širom države. Mednarodna komisija za ohranitev ribjega življa v Atlantiku je kvoto odlova za letošnje leto zmanjšala za tretjino, na 13.500 ton, kar po mnenju okoljevarstvenikov ni dovolj, še posebej, ker japonska ribolovna ladjevja v mednarodnih vodah počnejo, kar jim paše, in lovijo po mili volji.