Če pogledamo večletna pretekla obdobja, ko so delnice izkazovale največje rasti, lahko hitro ugotovimo, da je cena zlata v enakem obdobju praviloma padala. Podobno se je dogajalo tudi v obratnem položaju, zaradi česar lahko ugotovimo, da se je zlato dejansko dobro obneslo v vlogi zaščite v času borznih kriz. Na to dejstvo se je pogosto pozabljalo v času borznih evforij, ko je bila glavna vloga zlata zamenjana z vlogo špekulativne naložbe, ki je na plimi vročega denarja privabljala širšo množico investitorjev.

V analitični družbi GaveKal iz Hongkonga so prepričani, da je sicer zlato jalovo zavarovanje proti inflaciji, toda razumljiva naložba v času finančnih zlomov. Rast cene zlata se v zadnjem času vse bolj povezuje z vse glasnejšimi špekulacijami o tako imenovanem drugem valu, ki naj bi ga svetovnemu gospodarstvu zadala finančna kriza. Tako je strah pred nepredvidljivim razpletom več kot očitno glavno gonilo rasti cen zlata, kar pojasni dejstvo, da se, medtem ko se cena zlata povečuje, cene drugih inflacijskih indikatorjev, kot je to na primer nafta, vztrajno znižujejo. Iz tega lahko sklepamo, da zlato pri zavarovanju pred inflacijo ne igra več take vloge, kot je bilo to zanj značilno v preteklosti. Čeprav se v zadnjem času pojavlja veliko povpraševanje po zlatu s strani različnih finančnih subjektov, pa so v analitični družbi GaveKal iz Hongkonga mnenja, da Kitajska in druge države, ki imajo svoje astronomsko velike devizne rezerve v ameriških dolarjih, še dolgo ne bodo dopustile, da bi vrednost dolarja dolgoročno padala. Večji padec glavne svetovne valute bi namreč zagotovo pomenil strmo rast zlata, saj bi za investitorje po vsem svetu to pomenilo edino preostalo zatočišče pred morebitnim poslabšanjem svetovne gospodarske slike.
Kot rečeno, je gibanje cene zlata torej v močni obratni povezavi z gibanjem vrednosti ameriške valute. Ker pa merimo svoje premoženje v evrih, se donosnost merjena v dolarjih izniči, potem ko dolarje pretvorimo v evre. Zato je priporočljivo, da vrednost zlata spremljamo v evrih.

Ugleden profesor in dolgoletni poznavalec plemenitih kovin Hansa J. Bocker pa meni, da se v plemenitih kovinah skriva velik potencial, saj bodo vedno fizično prisotne, tudi takrat ko ne bo več predsednikov, mnogih podjetij in celo vseh nas. Priznava, da cena zlata, tako kot pri drugih plemenitih kovinah, niha, vendar nikoli ne bo imela vrednost nič. Prav tako dodaja, da je strah pogost generator rasti cen plemenitih kovin in da se naložb v strah ne smemo bati, saj bo strah prisoten kjer koli in kadar koli.

Ne glede na vse našteto, pa vseeno ne smemo pozabiti na vsa negativna dejstva.