Ne glede na to, ali so se za varčevanje v teh skladih odločili sami ali pa ob priporočilu naložbenega svetovalca oziroma zavarovalnega zastopnika, ki jim je ponujal naložbeno življenjsko zavarovanje, je bil razlog za varčevanje v teh skladih običajno enak – ob rastoči gospodarski rasti držav v razvoju bodo rasli tudi tamkajšnji kapitalski trgi.

Kapitalski trgi v Braziliji, Rusiji, Indiji in Kitajski ter tudi v drugih državah trenutno delajo slabo, v rdeče številke so zabredli celo še globje kot evroobmočje, ki se spopada z dolžniško krizo. Po mnenju naložbenega stratega Alberta Edwardsa pri banki Societe Generale je vlaganje v trge v razvoju 'zelo smešen investicijski koncept.' Pravi namreč, da se vlagatelji za investiranje v države v razvoju odločajo na podlagi zgrešene fantazije, da so kapitalski dobički odvisni od rasti BDP.

Edwards razlaga: ''To ni nič drugače od veliko drugih investicijskih fantazij, ki sem jim bil priča v zadnjih 25 letih, ki so se končale s hudim razočaranjem. Če je vlagateljem rast res pomembna, bi morali biti zaskrbljeni, ker se stvari očitno zelo upočasnjujejo v BRIC državah, še posebno v Braziliji in Indiji. Ključna, na kar pa vlagatelji pozabljajo, je sprememba v svetovni likvidnosti, merjena po rasti in denarnih rezervah držav v razvoju. Zaupanje se velikokrat izgubi, ko se rast upočasni in države v razvoju trenutno vidijo oster upad rezerv in zaostrovanja v likvidnosti.''

Primerjava kapitalskih trgov BRIC in evroobmočja

• eurozone – evroobmočje

• world – svet

• BRIC – Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska

Edwards svoje prepričanje o manjši povezavi med kapitalskimi dobički in gospodarsko rastjo držav v razvoju podkrepi tudi z ugotovitvami študije Elroya Dimsona, Paula Marsha in Mika Stauntona na londonski poslovni šoli London Business School iz leta 2005. V študiji, v kateri so zajeli podatke iz več kot 17 držav vse od leta 1900, so ugotovili, da obstaja celo negativna korelacija med kapitalskimi dobički in rastjo BDP na prebivalca, ki je najboljši pokazatelj, kako bogati postajajo državljani posamezne države. V raziskavi so tudi ugotovili, da ne obstaja nobena statistična povezava med enoletno rastjo BDP na prebivalca in kapitalskimi dobički v naslednjem letu.

Kaj to pomeni? Ena verjetna razlaga je, da so rastoče države v razvoju podobne rastočim delnicam, katerih potencial je med vlagatelji že prepoznan in vračunan v njihovo ceno, ki  je na (pre)visokih ravneh. Po drugi razlagi pa naj kapitalski trgi ne bi točno predstavljali gospodarstva posamezne države – izključujejo namreč domače družbe, ki ne kotirajo in vključujejo tuje podružnice družb, ki kotirajo na borzi.

Poleg raziskave, ki so jo opravili na londonski poslovni šoli, pa je o povezavi med rastjo BDP in rastjo kapitalskih dobičkov, opravil raziskavo tudi Paul Marson iz Lombard Odier, ki je bila objavljena v reviji The Economist. Odkril ni nobene povezave med rastjo BDP in kapitalskimi dobički v razvijajočih državah v obdobju od 1976 do 2005. Izpostavlja primer Kitajske, kjer je bila povprečna nominalna rast BDP od leta 1993 15,6-odstotna, medtem ko so kitajski kapitalski trgi v tem obdobju zabeležili 3,3-odstotni padec.

Kako pa so se odrezali vzajemni skladi slovenskih družb za upravljanje, ki vlagajo v države BRIC? V pregled smo zajeli sklade: ALTA BrazilRussiaIndiaChina, Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska in Infond BRIC.

Donosnost delniških skladov BRIC v zadnjem letu

•modra črta: Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska

•rumena črta: Infond BRIC

•zelena črta: ALTA BrazilRussiaIndiaChina

Delniški sklad Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska je v zadnjem letu izgubil najmanj od treh skladov, ki smo jih vključili v pregled. V enem letu se je točka sklada pocenila za 11,24 odstotka, od ustanovitve leta 2005 pa je pridobil slabe štiri odstotke.

Vzajemni sklad Infond BRIC se je v zadnjem letu pocenil za 19,15 odstotka, od ustanovitve leta 2005 pa je pridobil 47,3 odstotka.

Sklad ALTA BrazilRussiaIndiaChina pa se je od decembra 2010 do danes pocenil za 23,12 odstotka. Sklad je bil sicer ustanovljen leta 2006 in je od takrat izgubil dobro petino vrednosti. 

Pri ZPS so v raziskavi ugotovili, da zavarovalne zastopnike zanimajo predvsem lastni dobički. Povejte nam svoje izkušnje z zavarovalnimi zastopniki in nas spremljajte na Facebooku!