Rusija je tristranski sporazum med Evropsko unijo, Rusijo in Ukrajino, ki je še edini potreben korak za končanje energetske krize, do katere je v velikem delu Evrope prišlo zaradi rusko-ukrajinskega plinskega spora, podpisala v okviru srečanja med predsedujočim EU, češkim premierjem Mirekom Topolanekom in predsednikom ruske vlade Vladimirjem Putinom.

Sporazum mora sedaj podpisati še Ukrajina, katero Rusija obtožuje, da s podpisom zavlačuje in tako ogroža ureditev razmer za evropske odjemalce.

Rusija in Ukrajina sta se sicer že v petek ustno dogovorili, da bosta opazovalcem — Rusija ukrajinskim, Ukrajina pa ruskim — na svojem ozemlju dovolili dostop do objektov za tranzit plina, da bi ti tako preverjali pretok plina, vendar nista podpisali še nobenega pisnega sporazuma, pri čemer je vztrajala Rusija. Obenem naj bi pretok plina nadzorovali tudi opazovalci EU, ki so že v petek prispeli v Ukrajino in tudi že pričeli s svojim delom.

Ukrajina je predstavnikom EU in Rusije pripravljena dovoliti dostop do objektov, ki jih uporablja za tranzit plina iz Rusije v Evropo. V Kijevu so bili namreč sprva do prisotnosti ruskih opazovalcev zadržani.

Češki premier Topolanek je zagotovil, da ne bo zapustil regije, dokler ruski plin ne bo znova tekel k odjemalcem v preostali Evropi, ruski premier Putin pa je dejal, da bo Rusija obnovila dobavo plina preostalim evropskim državam, takoj ko bo opazovalni mehanizem pričel delovati, vendar bodo natančno opazovali, koliko plina gre v Ukrajino in koliko iz nje. Če bodo opazili kakršenkoli primer kraje, bodo znova zmanjšali dobavo za ustrezno količino, še opominja Putin.

Tudi naši sosedi imajo hude težave. V skladu z odločitvijo hrvaških oblasti je nacionalni distributer zemeljskega plina Plinacro danes ob osmi uri zjutraj ustavil dobavo plina vsem odjemalcem, razen t.i. zaščitenim porabnikom, med katere spadajo gospodinjstva, bolnišnice, šole, vrtci in ostale ustanove javnega značaja. Zaradi najnovejših ukrepov je tako prizadetih okoli 900 odjemalcev.

Oblasti so sporočile, da so bili v tak ukrep prisiljeni zaradi tega, ker so izjemno nizke temperature v zadnjih dneh povzročile izrazito povečanje porabe plina in tako vplivale na tehnično ravnotežje sistema distribucije plina, obenem pa se določeni odjemalci plina niso držali predpisanih omejitev.

Hrvaška vlada je sicer že v sredo uveljavila odločitev o razglasitvi kriznega stanja pri oskrbi plinom, s katero je predpisala vrstni red zmanjšanja ali ustavitve dobave plina velikim uporabnikom zaradi nemotene oskrbe zaščitenih potrošnikov, med katerimi je približno 660.000 gospodinjstev.

Oskrba Hrvaške z ruskim plinom je še vedno prekinjena, plin pa v hrvaški prenosni sistem prihaja iz interventnega uvoza, ki ga je za obdobje treh dni naftna družba Ina sklenila z nemškim plinskim velikanom Eon Ruhrgas.

Poleg plina iz nemških virov na Hrvaško teče še plin iz Madžarske, saj gre za dogovor med nemško družbo in madžarskim energetskim podjetjem MOL. V skladu s tem dogovorom plin dobivata tudi Bosna in Hercegovina ter Srbija, kjer zaradi ustavitve oskrbe z ruskim plinom in polarnega mraza prav tako vladajo izredne razmere.