EU je enotna, da je treba pri oživljanju gospodarstva ukrepati, in sicer hitro, vsaka država s sebi primernimi ukrepi, Slovenija pa pri tem ni zagovornica nižanja davka na dodano vrednost (DDV), je po torkovem srečanju finančnih ministrov EU dejal minister France Križanič, ki se je zasedanja Sveta EU udeležil prvič.

Finančni ministri so v Bruslju namreč govorili o načrtu za oživitev gospodarstva, ki ga je minuli teden predstavila Evropska komisija, in ki omenja tudi nižanje DDV. Za to se je že odločila Velika Britanija, države območja evra pa naj tega ne bi storile.

"Eno mnenje je povsem enotno: treba je ukrepati, treba je ukrepati hitro, pravočasno in dovolj močno. Nekateri ukrepi morajo biti začasne narave, zlasti tisti, ki so najmočnejši, da ne bi porušili dolgoročnega ravnotežja," je dejal Križanič, trenja pa je navedel le glede odpiranja vprašanja finančne perspektive, čemur Slovenija – pa tudi Nemčija in Nizozemska – ni naklonjena..

"Države so izrazite zagovornice močne fiskalne injekcije, s katero bi se zaustavilo spiralo gospodarskega zniževanja in padanja pričakovanj oziroma gospodarskega pesimizma, s pričakovanjem, da se bo potem začela gospodarska rast," pravi minister. Dodal je, da si bo "vsaka država izbrala svoj nabor ukrepov glede na razmere, v katerih je". Slovenija pri tem ni naklonjena nižanju DDV, bo pa njen načrt fiskalne spodbude gospodarski rasti – ta naj bi bil vreden okoli 420 milijonov evrov – najverjetneje vključeval tudi začasno znižanje nekaterih davkov.

"Trenutno je več predlogov na mizi: predlog pospešenega znižanja davčne stopnje na dohodek pravnih oseb, predlog znižanja dohodnine za tiste, ki imajo mikropodjetja in plačujejo svoje davke preko dohodnine, predlog začasnega znižanja prispevnih stopenj ter predlog iz koalicijske pogodbe o znižanju dohodnine oziroma dvigu splošne olajšave na raven minimalne plače, kar bi omogočilo lažje preživetje ljudem z najnižjimi dohodki. Več predlogov je," je pojasnil Križanič.

Slovenija ocenjuje, da s svojim načrtom ne bo presegla dovoljenih maastrichtskih konvergenčnih kriterijev. "Mislim, da bi lahko zdržali v okviru pakta o stabilnosti in rasti," je dejal Križanič. Ob tem je pojasnil, da bi lahko slovenski načrt oživitve gospodarstva vseboval naložbe v raziskave in razvoj, spodbujanje povečanja vlaganj v mehki del rasti konkurenčnosti, javno-zasebnega partnerstva pri velikih infrastrukturnih investicijah ter verjetno začasno znižanje nekaterih davkov.

Arhar: Banke ne sedijo na denarju

O nevarnostih in priložnostih finančne krize so govorili tudi na minulem posvetu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, na kateri je sodeloval nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar. Udeležencem je med drugim predstavil, kako deluje bančni sistem, saj po njegovem mnenju marsikdo meni, da banke "trenutno sedijo na denarju".

"Banke nimajo lastnega denarja, saj živijo in umrejo po zaslugi zaupanja, zlasti od tistih, ki jim zaupajo svoj denar. Danes lahko zato govorimo predvsem o krizi finančnega posredništva, zato je nujno potrebno vnovič vzpostaviti zaupanje. Bankirji namreč za vloge svojim strankam lahko ponudijo edino svojo besedo in če te niso sposobni izpolniti v vsakem trenutku, je banka nelikvidna in lahko zapre svoja vrata v enem dnevu," je dejal Arhar, zdaj predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija.

Kot je poudaril, slovenske banke nimajo najugodnejše strukture na strani primarnih bančnih virov, saj je kar 85 vseh virov kratkoročnih, zato so bile doslej tudi nekoliko manj pogumne glede kreditiranja. Ker so zato potrebni bolj dolgoročni finančni viri, je potrebno medbančno kreditiranje pri tujih bankah, saj domačih virov ni dovolj.

Po njegovih podatkih so slovenske banke od okoli 46 milijard evrov celotnega premoženja 16 milijard pridobile na svetovnih finančnih trgih, danes pa je največja težava prav medbančno kreditiranje, saj si banke med seboj ne zaupajo več.

"Slovenija ima zelo fleksibilno gospodarstvo, zato lahko sedanja finančna katarza prinese tudi pozitivne izkušnje. Nastalo bo veliko novih podjetij, mnoga sedanja bodo zamenjala lastnike, saj je danes kralj tisti, ki ima v svojih rokah gotovino," je še dejal Arhar.