Premierka Alenka Bratušek je danes v državnem zboru povedala, da bo njena vlada nadaljevala dobre ukrepe prejšnje vlade. Med njimi so sanacija bančnega sektorja, upravljanje državnega premoženja na enem mestu in konsolidacija javnih financ. Okrepila bo ukrepe za zagon gospodarstva in odpiranje delovnih mest.

Sanacija bančnega sektorja naj bi bila prva prioriteta vlade. Zatrdila je, da se novi finančni minister Uroš Čufer noč in dan ukvarja s tem vprašanjem. Vse skupaj bo potekalo skladno z obstoječo zakonodajo, ki je bila sprejeta v času prejšnje vlade, če pa se bo pokazala potreba, jo bodo skladno s priporočili stroke tudi popravili. Med drugim naj bi Banka Slovenije dobila večjo vlogo.

Nadaljevali bodo tudi konsolidacijo javnih financ, ob tem pa je zagotovila, da Slovenije ne gre primerjati s Ciprom ter da so vloge v naših bankah absolutno varne. "Nikakršna panika ni potrebna," je dejala.

Hkrati je Bratuškova prepričana, da Slovenija mednarodne pomoči ne bo potrebovala. "Slovenija je sposobna stvari spraviti v red," je poudarila v DZ. Ob tem je opozorila, da se je treba zavedati, da imajo besede ljudi, ki so imeli dober vpogled v javno finančno politiko oz. so jo sooblikovali, določeno težo, predvsem v tujini, in vplivajo na finančne trge.

A kot kaže, ji mednarodni trgi ne verjamejo. Zahtevana donosnost slovenskih desetletnih obveznic se je danes po podatkih spletnega portala MTS Data dvignila na kritičnih 6,93 odstotka, kar je le še za 0,07 odstotne točke manj, kot je meja sedmih odstotkov, ki velja za točko brez povratka in pri kateri se država praktično ne more več vzdržno zadolževati.

Donosnost slovenskih obveznic je skokovito rast doživela v zadnjih dneh, ko so jo številni tuji analitiki in mediji začeli primerjati s Ciprom. Kljub temu, da naši politiki in ekonomisti mirijo javnost, da naša situacija niti približno ni tako slaba in da je naš položaj drugačen, se je nezaupanje hitro razširilo.
Slovenski strokovnjaki se skoraj vsi strinjajo, da bi tuje trge lahko pomirilo uresničevanje načrta za sanacijo bank in uveljavljanje vseh predvidenih reform.

Poleg slovenskih imajo danes rast zahtevane donosnosti na MTS še primerljive italijanske (+0,10 odstotne točke, na 4,65 odstotka), španske (+0,06 odstotne točke, na 4,98 odstotka), irske (+0,01 odstotne točke, na 4,15 odstotka) in portugalske državne obveznice (+0,06 odstotne točke, na 6,23 odstotka).