Slovenci smo imeli še pred 20 leti zelo omejen bančni trg, na katerem so delovale samo domače banke. Tujci so na naš trg vstopali zelo pazljivo. Nekateri so tu odprli svoje podružnice, drugi so kupili katero od delujočih bank, ki je ustrezala njihovi poslovni usmeritvi. Med take zagotovo sodi avstrijska Raiffeisen banka, ki je s prevzemom Krekove banke pred desetimi leti uresničila željo po prisotnosti na našem trgu.

Lahko bi celo rekli, da se je v Slovenijo vrnila, saj je bila prva Raiffesnova posojilnica na območju Avstro-Ogrske ustanovljena v Razvanju pri Mariboru. Od davnega leta 1886 je Raiffeisen Zentralbank RZB postala ena vodilnih finančnih ustanov v 17 državah v Srednji in Vzhodni Evropi. V tem času so prejeli šest priznanj, med drugim naziv najboljše banke Srednje in Vzhodne Evrope ter sedmič zapored priznanje za najboljši investicijski sklad. Ker nas je zanimal pogled tuje banke na dogajanje na slovenskem bančnem trgu v zadnjih desetih letih, smo jih prosili za njihov pogled, ki vam ga predstavljamo v nekaj naslednjih vrsticah.

Če se spomnimo časov, ko je banka vstopala na slovenski trg, je bil bančni trg v Sloveniji nekoliko drugačen. Gospodarstvo se je razvijalo, banke so na enostaven in poceni način prihajale do virov na mednarodnih trgih, kar je posledično pomenilo ugodno zadolževanje. Z nastopom krize so se zadeve zaostrile. Najprej so se banke soočile z likvidnostno krizo, kar je onemogočalo nadaljnjo širitev poslovanja.

Hkrati so banke dvignile ceno kreditov za gospodarske družbe ter zaostrile pogoje za pridobitev le-teh. Ob tem pa so tudi gospodarske družbe izgubile del tržišča, saj se je globalno povpraševanje zmanjšalo ter posledično so tudi same morale  znižati stroške poslovanja. Tako lahko danes govorimo, da je bančništvo danes veliko bolj skoncentrirano v strankah, ki imajo dobro bonitetno oceno, posluje z zelo nizkimi maržami in hkrati s povečanim obsegom rezervacij plačuje ceno nepremišljenega kreditiranja v preteklosti.

Kriza se pozna tudi pri ravnanju komitentov. Pred 10 leti smo bili priča bolj potrošniški naravnanosti, danes pa lahko rečemo, da so v večji meri naravnani k varčevanju. Komitenti postajajo bolj konservativni pri svojih odločitvah.

Med prebivalstvom lahko opazujemo velike spremembe. Pred desetimi leti je skokovito naraščalo zadolževanje prebivalstva. Hkrati se je veliko ljudi odločalo za varčevanje v investicijskih skladih, še bolj pa v delnicah, ki so bile kupljene na območjih nekdanje Jugoslavije. To je v obdobju pred 2008 omogočalo zelo velike zaslužke, ki pa so čez noč skopneli. Nekaterim so se sredstva skrčila tudi za 90 %. Seveda je to danes pripeljalo do bolj previdnega in manj špekulativnega varčevanja, kar je opazno pri povečanju klasičnega varčevanja v depozitih. Pri zadolževanju pa sta odigrala vlogo dva dejavnika, prvi je zviševanje minimalne plače ter posledično zniževanje kreditne sposobnosti ter večje število brezposelnih oseb.

Kljub temu da je prav ta banka bila ena prvih, ki je na slovenski trg pripeljala številne bančne oziroma finančne produkte, ki so bili do tedaj na voljo samo na razvitih trgih, ter kljub temu da vedo, da je prihodnost bančništva v sodobnih tehnologijah, ki omogočajo enostavnejšo ter predvsem bolj dostopno bančništvo, so še vedno prepričani, da se ne sme zanemariti osebnega stika in dobrega počutja komitentov, ko stopijo v prostore banke.

K dobremu počutju ob desetletnici bodo zagotovo pripomogle tudi številne ugodnosti, ki so jih pripravili v okviru posebnega paketa, ki so ga pripravili ob tej priložnosti. Krasi ga seveda 10 ugodnosti: popust pri stroških odobritve potrošniškega kredita, popust na vstopno provizijo naložb v sklade, popust pri sklenitvi premoženjskega zavarovanja, popust pri sklenitvi nezgodnega zavarovanja, višja obrestna mera pri sklenitvi depozita, brezplačno vodenje spletne banke, brezplačna članarina za kreditno kartico, plačilna kartica, brezplačna odobritev izrednega limita ter brezplačno obveščanje preko SMS-sporočil ob poslovanju s plačilno kartico.