Cekin.si
Irak - Palestina

Finančni trgi

Strogo varovana borza, ki je odslovila finančno krizo!

T.B.
04. 08. 2009 13.12
0

Kljub številčno oboroženim vojakom je na iraški borzi, ki je bila po besedah začasne direktorice ena izmed najdonosnejših borz na svetu v letu 2008, prihajalo do nevsakdanjih nesreč.

Na iraški borzi je bilo elektronsko trgovanje do pred kratkim znanstvena fantastika.
Na iraški borzi je bilo elektronsko trgovanje do pred kratkim znanstvena fantastika.FOTO: Reuters

Bagdadska borza v Iraku je ena izmed najstrožje varovanih borz na svetu in je redek kraj, kjer se pripadniki različnih verskih skupnosti (šiiti, suniti, kristjani itd.) srečujejo na enem mestu. Pri vstopu na borzni parket je vsak posamezni investitor deležen strogega osebnega pregleda, saj v Bagdadu še vedno pretijo samomorilski bombni napadalci. Po pričevanju tamkajšnjega lokalnega trgovca Moysena al-Amalija naj bi se pred približno šestimi meseci zgodila nenavadna nesreča. Na prostoru za trgovanje, kjer so se vsi borili za nakup delnice hotelirskega ponudnika, je množica ljudi v želji po zaslužku pod seboj potlačila enega izmed domačih investitorjev. Na iraški borzi se je namreč do pred kratkim trgovalo kar s pisalom preko tabel, na katere se je vpisovalo spremembe glede nakupov oziroma prodaj iraških delnic. Potencialni kupci ali prodajalci so tako s kričanjem evforično oddajali naročila svojim borznim posrednikom, ki so stali blizu "borznih tabel“ in sprejemali končne cene pri samem nakupu oziroma prodaji. Pri tem pa očitno ni bilo nič čudnega, če so v želji po zaslužku skakali drug čez drugega in se na tak način borili za dragocen prostor v prvi vrsti. "V navalu na delnico hotelskega ponudnika so nekega vlagatelja dobesedno poteptali pod seboj,“ je slikovito dogajanje ponazoril lokalni trgovec Moysen al-Amali in dodal, da je "srečnež borzno prizorišče zapustil brez večjih poškodb."

Kot rečeno, iraška borza ni imela elektronsko vodenega trgovanja, saj po strmoglavljenju Huseinovega režima država ni imela finančnih sredstev za nakup računalniškega borznega sistema, poleg tega so bili v Iraku pogosti občasni izpadi električne energije (nekajkrat pa se je zgodil tudi popoln električni mrk v državi), zaradi česar ni bilo možno elektronsko trgovati. To pa se je 9. aprila 2009 spremenilo, saj so nekatere delnice iraškega borznega indeksa ISX prešle na elektronsko trgovanje. Čeprav je trenutno možno elektronsko oddajati naročila le za omejeno število iraških delnic, naj bi do prihodnjega leta to možnost omogočili za vse delnice, ki bodo kotirale na bagdadski borzi.

V času Huseinovega vladanja je bila borza pod njegovim nenehnim nadzorom.
V času Huseinovega vladanja je bila borza pod njegovim nenehnim nadzorom.FOTO: Reuters
Sicer pa je začasno do konca letu 2008 iraško borzo vodila pripadnica ženskega spola, kar je za arabski svet sila nenavadno. Po njenih besedah naj bi bile tovrstne nesreče zelo redke in so bile prej izjema kakor pravilo. Po njenem mnenju se nič ne more primerjati z nasilnimi izgredi leta 2006, zaradi katerih je bilo trgovanje na iraški borzi prekinjeno za več mesecev. Sicer pa so vsi napori usmerjeni v prihodnost, saj se je zanimanje za iraško borzo ob stabilizaciji razmer in večji varnosti drastično povečalo. Tako so se v letu 2008 za donosne delnice izkazale delnice hotelskih ponudnikov, s katerimi se je dalo zaslužiti tudi 50 odstotkov in več. Po njenem mnenju so lokalni vlagatelji špekulirali, da se bo zaradi umiritve političnih razmer gospodarska slika izboljšala, zaradi česar naj bi se vrnili (emigrirani) poslovneži s tujim, svežim kapitalom, ki bi sprva okupirali prav hotele s svojo nastanitvijo.

V letu 2008 se je na iraški borzi dalo dobro zaslužiti s delnicami hotelirjev.
V letu 2008 se je na iraški borzi dalo dobro zaslužiti s delnicami hotelirjev.FOTO: iStockphoto

Kot rečeno, pa iraška borza zaradi politične preobrazbe in izoliranosti ne čuti in ne pozna recesije. Če so se tovarne in s tem delovna mesta drugje po svetu v zadnjem letu množično zapirala, je slika v Iraku ravno obratno, saj beležijo več kot 500-odstotni porast industrije, vse bolj pa v državo vlagajo tudi tuji, zasebni investitorji. Na borznem trgu sicer prevladuje peščica premožnih Iračanov, mnogi od njih živijo zunaj države, ki svoja naročila posredujejo kar preko svojih posrednikov. S prestopom na elektronsko trgovanje pa se je število tujih vlagateljev močno povečalo.

"To je pomemben korak k odpiranju do tujih naložb, saj smo začeli ustvarjati okolje, ki bo privlačnejša za vlagatelje v in zunaj Iraka" je dejal Taha Ahmed Abdul Salam, direktor izvršilnega sektorja iraške borze. Čeprav je večina trgovcev veselih sodobne rešitve, pa sprva svojega denarja niso želeli kar zlepa zaupati računalniku.

Prevelika želja po zaslužku bi bila kmalu usodna za lokalnega iraškega vlagatelja.

Iraški borzni indeks ISX je začel delovati leta 2004, ko je bilo vanj vključenih 15 podjetij, zdaj pa indeks sestavlja že več kot 100 podjetij. V indeksu prevladujejo bančne delnice, prehrambene delnice, delnice blagovnih proizvajalcev ter razne agrarne delnice. Iraška borza je odprta le tri dni v tednu, in sicer v nedeljo, torek in četrtek od 10.00 do 12.00, šest ur na teden torej. Pred uvedbo elektronskega načina trgovanja je dnevni promet iraške borze znašal 3,5 milijona evrov, kar je približno štirikrat več kakor je v zadnjem času prometa z delnico novomeške Krke. Sedaj se na iraški borzi trguje z že preko 660 milijonov delnicami iz različnih panog, ocenjena skupna vrednost iraškega indeksa ISX pa naj bi po nekaterih ocenah znašala preko dve milijardi evrov. Iraška vlada pa je prav tako napovedala privatizacijo treh državnih mobilnih operaterjev, ki naj bi se do sredine leta 2010 uvrstili v iraški borzni indeks. Ta poteza bi lahko potrojila celotno vrednost delnic na iraški borzi, saj naj bi bila podjetja ocenjena na skupno vrednost v višini štiri milijarde evrov. Zaradi vse večjega navala tujih investitorjev pa mnogi, tudi tuji analitiki napovedujejo, da bo iraška borza pravi borzni hit v prihodnjih letih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 861