Zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa, ki ga je sprejel državni zbor, bo začel veljati v tednu dni, ko bo Zavod RS za zaposlovanje na svojih spletnih straneh objavil obrazec za vložitev zahtevkov in že tudi začel sprejemati vloge. Kdor bo vložil zahtevek pred koncem meseca, bo subvencijo za skrajšanje delovnega časa prejel že za februar.

Vlada je zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa pripravila z namenom pomagati podjetjem, ki jih je v času svetovne finančne in gospodarske krize prizadelo pomanjkanje naročil. Kriza bo kratkotrajna, je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter menil, da bodo s tem pomagali podjetjem, da ne bodo izgubljala delovnih mest in bodo lahko po izhodu iz krize zelo hitro spet povečala obseg proizvodnje.

Ker nas je zanimalo, če in kako omenjeni zakon velja za mala in mikro podjetja ter samostojne podjetnike, smo se s tem vprašanjem obrnili na Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Generalni sekretar Združenja Igor Antauer nam je povedal, da po njihovi oceni med 60.000 in 70.000 delavci in s tem tudi njihovih delodajalcev ni pokritih z nobeno kolektivno pogodbo, in tudi nima nobenega reprezentativnega sindikata, kar pomeni hkrati tudi to, da je ta ukrep poleg tega, da je selektiven in diskriminatoren, tudi protiustaven, ker postavlja določene sektorje v gospodarstvu v položaj, da ne morejo biti deležni delnega subvencioniranja delovnega časa. Ker nimajo sindikatov, se ne morejo dogovoriti niti za skrajšanje polnega delovnega časa s 40 na 36 ur, niti se ne morejo dogovoriti z reprezentativnim sindikatom za skrajšanje delovnega časa na še nižje skrajšanje s 36 do 32 ur. Izpadejo tudi vsi samozaposleni kot s.p., ki jih je približno 43.000, ker nimajo niti statusa delavca.

Mikro, majhna in delno srednje velika podjetja, ki imajo od 1 do 250 zaposlenih nimajo reprezentativnega sindikata v svojem podjetju. "Vprašanje je, ali bo Sindikat obrtnih delavcev Slovenije (SODS) sploh pripravljen dati splošno stališče, da pristaja na tako skrajševanje za vsa podjetja v sektorju obrt in podjetništvo, če vemo, da so v povprečju v posameznem subjektu zaposleni 3 delavci," poudarja Antauer.

V večjih podjetjih, kjer je več reprezentativnih sindikatov pa se lahko zgodi, da se bodo eni strinjali, drugi pa ne, zaradi medsebojnega sindikalnega boja. Igor Antauer meni, da je dobro, da se pospeši sindikalni dialog, ni pa dobro, če te zakon posredno sili k formiranju reprezentativnega sindikata, ker sicer ne boš dobil denarja.

Na Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije z ukrepom niso zadovoljni, ker bi bil po njihovem bistveno boljši ukrep zniževanje stroškov države v strukturi stroškov dela, to je pri davkih in prispevkih. "Željno pa pričakujemo nove ukrepe, ki bodo bolj razvojno in investicijsko usmerjeni, zato, da bo to malo gospodarstvo, ki ga imamo žal samo polna usta, izšlo iz te gospodarske krize v dobri kondiciji in pripravljenosti na konkurenco na evropskem in globalnem trgu," je še povedal Antauer.

Delodajalci bodo v primeru skrajšanja polnega delovnega časa s 40 na 36 ur tedensko, prejeli subvencijo v višini 60 evrov na delavca mesečno. Možnih je še dodatnih 15 do 60 evrov na delavca v primeru skrajšanja delovnega tedna še za dodatne največ štiri ure.

Za izvajanje zakona so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predvideli 230 milijonov evrov. Če bo kriza še trajala, se s tem ponuja možnost podaljšanja veljavnosti zakona. Zdaj v zakonu piše, da bodo vloge za subvencije sprejemali na Zavodu RS za zaposlovanje do 30. septembra.

Delodajalci, ki bodo skrajšali polni delovni čas, bodo upravičeni do največ šestmesečne subvencije, v tem času pa ne bodo smeli odpuščati, izplačevati nagrad vodstvenim delavcem in nadzornikom ali odrejati nadur. Hkrati se bodo s pogodbo, ki jo bodo sklenili z zavodom za zaposlovanje, zavezali, da bodo izplačevali plače.

V sistem plač zakon ne posega. Ali bodo delodajalci v času skrajšanega polnega delovnega časa delavcem znižali plače, je odvisno od dogovora med socialnimi partnerji. Zakon je namenjen tudi temu, da bi izposlovali čim manjše znižanje plač. Vsekakor pa delavce ščiti zakon o minimalni plači.

Delodajalci bodo zahtevke za dodelitev subvencije skupaj s seznamom delavcev vlagali na zavodu za zaposlovanje, ki bo o odobritvi odločil v 15 dneh s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Pri tem bodo vložili en zahtevek, če bodo delovni čas skrajšali na 36 ur, še drugi zahtevek pa, če bodo delovni čas skrajšali na 32 do 35 ur. Drugi zahtevek bodo lahko vložili kadarkoli po vložitvi prvega, vendar prav tako najpozneje do 30. septembra, lahko pa bodo oba združili in vložili hkrati.

V primeru pozitivnega odgovora bo delodajalec upravičen do subvencije od prvega dne naslednjega meseca, ko bo vložil vlogo. Da bo do izplačila prišlo, bo moral vsak mesec do desetega dne v mesecu za prejšnji mesec prav tako na zavodu za zaposlovanje vložiti zahtevek za izplačilo z ustreznimi dokazili. Izplačilo bo prišlo v 30 dneh po oddaji zahtevka.

Doslej je zanimanje za subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa izrazilo približno 70 delodajalcev, ki zaposlujejo skupaj 35.000 delavcev, je povedala Mavricija Batič z Zavoda za zaposlovanje. Dejavnost teh podjetij je precej razpršena, gre pa večinoma za podjetja iz avtomobilske, kovinarske, lesne in prevozniške panoge. Med drugimi so se za ta ukrep odločili npr. v podjetjih Gorenje, Unior, Iskra Avtoelektrika, Acroni Jesenice, Adria Mobil, Mariborska livarna itn.

Delodajalec, ki bo skrajšal polni delovni čas na 36 ur tedensko, bo moral o tem sprejeti ustrezen sklep, kolektivno pogodbo ali svoj splošni akt, je opozorila generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu Damjana Košir. V primeru dodatnega skrajšanja delovnega časa na 32 do 35 ur tedensko pa bo moral v skladu z zakonom skleniti tudi ustrezen dogovor s sindikatom oz. če tega pri delodajalcu ni, s sindikatom na višji ravni, ki ima reprezentativni status za dejavnost, v kateri deluje podjetje. Njihov seznam je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

Subvencijo bodo delodajalci lahko prejeli le za delavce, ki so zaposleni za polni delovni čas. V primeru skrajšanja delovnega časa na 36 ur bodo prejeli že omenjenih 60 evrov na delavca mesečno. Če bodo delovni čas skrajšali na 35 ur tedensko, bodo prejeli 75 evrov na delavca mesečno, v primeru skrajšanja na 34 ur 90 evrov, v primeru skrajšanja na 33 ur 105 evrov in v primeru skrajšanja na 32 ur 120 evrov na delavca mesečno.