Zgodovina
Zgodba se začne 1996, študenta s fakultete Stanford Larry Page in Sergej Brin postavita prve temelje za iskalnik, ki sprva deluje le na internem omrežju njune fakultete. Ko preverita svoje hipoteze, 15. septembra 1997 registrirata domeno www.google.com, čez slabo leto, 4. septembra 1998, pa v prijateljevi garaži ustanovita zasebno podjetje, za katerega sta pri različnih investitorjih uspela zbrati kar 1,1 milijona dolarjev. Na borzo se podjetje odpravi 19. avgusta 2004 in takrat prvič zares preveri svojo tržno vrednost, ki po IPO-ju znaša kar 23 milijard dolarjev. Danes Googlove delnice kotirajo na newyorški in londonski borzi, tržna vrednost podjetja pa znaša skoraj 160 milijard dolarjev.

Zakaj kupiti delnice Googla?
Glavni vir prihodka Googla je prodaja oglasnega prostora. Svojo dejavnost pa z namiznih računalnikov, ki so jih zavzeli z iskalnikom, brskalnikom (google chrom), elektronsko pošto (gmail), deljenjem dokumentov in video posnetkov (google video), zemljevidi (google maps), prevajalniki, slikami, blogi, selijo tudi v vse druge medije. Svoj sistem oglaševanja že preizkušajo na radijskih postajah in v tiskanih medijih. Številni novi produkti, ki so jih že napovedali, pa obetajo še nadaljno rast in širjenje poslovanja. Google je na prvem mestu med iskalniki skoraj po celem svetu, primat mu odžira le kitajski iskalnik Baidu, kljub temu pa tudi na Kitajskem Google beleži rahlo, a stalno rast in danes že pokriva več kot tretjino internetnega oglaševalskega trga.

Kaj načrtujejo?
S čim nas bodo še presenetili v podjetju, ki je očitno pravo morje idej? Kot je napovedal Eric E. Schmidt, predsednik uprave, oziroma CEO (chief executive officer), je njihova prihodnost usmerjena v razvoj aplikacij za mobilno telefonijo, kar je logično glede na to, da je na svetu “le” 800 milijonov osebnih računalnikov in 3 milijarde mobilnikov, od tega jih ima 600 milijonov že možnost dostopa do interneta.
Že so predstavili odprtokodni operacijski sistem za mobilne telefone z imenom Android, razvijajo pa seveda številne druge aplikacije, ki bodo na vašo mobilno napravo subtilno servirale oglaševalske informacije. Vendar, kot pravijo v Googlu, le tiste, ki bodo za vas pomembne.
Prihaja tudi Google wave, ki naj bi združeval vse sodobne načine komunikacije, elektronsko pošto, bloge, objave v socialnih omrežjih in deljenje datotek.
Drugi večji projekt je ustvarjanje virtualne knjižnice, saj so se odločili digitalizirati več kot 10 milijonov literarnih del. Ta odločitev jih je sicer pripeljala v spor z ameriško avtorsko agencijo, zaradi katerega so morali plačati 125 milijonov dolarjev, vendar so s projektom kljub temu že začeli. No, svoje bodo v prihodnosti zagotovo želeli dobiti tudi ostali avtorji po svetu.

Ob tem je treba povedati, da je Google zaradi svojega prevladujočega položaja bil ali pa še je predmet številnih preiskav o uporabi in shranjevanju zasebnih podatkov ter uporabi in distribuciji avtorsko zaščitenega materijala, kar lahko vpliva tudi na tržno ceno delnic.

Delnice Googla
Google je svojo delniško pot začel leta 2004 pri ceni 85 dolarjev za delnico. Najvišjo vrednost so delnice dosegle pred recesijo in sicer so bile 7. decembra 2007 vredne 714,87 dolarja za delnico. Dno dosežejo 21. oktobra 2008, ko so vredne le še “skromnih” 262,43 dolarja. Nato se zopet začne pot navzgor, tako da boste danes za delnico odšteli okoli 500 dolarjev. Samo v zadnjem mesecu so delnice Googla ustvarile 10-odstotni donos.