Svetovni mediji padec Pahorjeve vlade ocenjujejo kot dogodek, ki bo paradnega konja med postkomunističnimi državami pahnil v še večjo politično krizo, na globalnem parketu pa povzročil, da bo Slovenija odlašala s ključnimi odločitvami, ko gre za podporo novemu paketu pomoči Grčiji. To pa bi lahko zamajalo evropsko finančno stabilnost.

''Počasno delo Slovenije bi lahko povzročilo zastoj v ratifikaciji EFSF, saj je Slovaška, kjer vlada ostro nasprotuje nadaljnjim posojilom, že napovedala, da hoče biti zadnja, ki bo glasovala za ali proti EFSF,'' razlaga ekonomist Michal Dybula.

Slovenija je sicer med državami, ki so manj naklonjene reševanju držav z minimalno fiskalno disciplino. Čeprav se po padcu predlogov za ključne reforme tudi sama ukvarja z vse večjimi težavami.

Slovensko gospodarstvo namreč izgublja sapo tudi zaradi zmanjšanega povpraševanja v Evropi, kar je za državo, ki je močno odvisna od izvoza, velika težava. Slovenski bruto domači proizvod se je v drugem kvartalu leta povečal le za 0,9 odstotka, še v prvem kvartalu pa za 2,3 odstotka. Slovensko gospodarstvo naj bi tako po napovedih finančnega ministra Franca Križaniča letos namesto za 1,8 odstotka, kolikor je bila prva ocena, zraslo za 1,5 odstotka.

Ali torej padec Pahorjeve vlade in politični boj, ki bo najbrž trajal do predčasnih volitev, nujno pomeni, da bo EFSF ostal brez zadostne podpore?

Kot ugotavlja Bloomberg, še vedno obstaja možnost, da bo vlada o tem glasovala 27. septembra, poleg tega pa obstaja še nekaj drugih možnosti. Med drugim tudi, da se (neizrečena) volja Slovenije zaobide.

Več o tej možnosti je že pred časom povedal svetovalec Citi Groupa Willeim Buiter, ki je sicer takrat bolj govoril o uporni Finski, tam so namreč prepričani, da je brezglavo dajanje denarja Grčiji neumnost.

''Če vseh 17 članic evroobmočja ne ratificira razširjenega EFSF, je dokument v skrajnem primeru lahko še vedno sprejet s podporo koalicije držav znotraj evroobmočja, ki se s sporazumom strinjajo.'' Postopek okrepljenega sodelovanja je postopek, sprejet v okviru Evropske unije, ki državam članicam omogoča tvorjenje novih struktur znotraj obstoječe, brez da bi bile vpletene članice, ki tega ne želijo. Dogovor nove združbe seveda ne sme biti v nasprotju s temeljnimi načeli Unije, nova združba pa mora biti odprta, da se ji lahko kadar koli pridružijo nove države.

Postopek okrepljenega sodelovanja so države, članice Unije, doslej sicer uporabile le za nekatera področja ločitvene zakonodaje in zakonodaje s področja patentiranja intelektualne lastnine, kot kaže, pa naj bi po mnenju mnogih ekonomistov prav uporaba tega načela lahko rešila težave v evroobmočju, če bodo manjše države članice monetarne unije, med njimi tudi Slovenija, nasprotovale sprejetju razširjenega EFSF, ki bi Grčiji prinesel novo pomoč.

V Bruslju zaupajo Sloveniji

"Naše sporočilo je, da popolnoma zaupamo, da bodo demokratične institucije v Sloveniji uresničile svoje dolžnosti in izpolnile svoje zaveze tudi v teh razmerah, ki so sicer del demokracije," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Pia Ahrenkilde Hansen.

V odzivu na padec vlade v Sloveniji so sicer viri pri EU že včeraj med drugim povedali, da so "glasovanja o zaupnici vladi del naših demokratičnih sistemov, v katerih obstajajo načini in sredstva za zagotovitev kontinuitete pri upravljanju javnih zadev".

Ob tem so viri po poročanju STA spomnili na dejstvo, da je Belgija, kjer vlada že rekordno dolgo opravlja tekoče posle, ena od petih držav v območju evra, ki so že ratificirale spremenjeni začasni krizni mehanizem (EFSF), iz katerega naj bi Grčija črpala drugo finančno pomoč.