Zaradi evropske dolžniške krize, za katero evropski voditelji ne najdejo in ne najdejo rešitve, naj bi se gospodarstvo v evroobmočju skrčilo za 0,7 odstotka pričakujejo analitiki švicarske banke UBS. Pred tem so pričakovali 0,2-odstotno rast. Svetovno gospodarstvo naj bi se po njihovih pričakovanjih naslednje leto okrepilo za 2,7 odstotka, medtem ko so pred tem pričakovali 3,1-odstotno rast.

Dolžniški krizi so nedavno podlegle tudi slovenske obveznice, saj so bile za investitorje zanimive le ob sedem odstotni zahtevani donosnosti, ki velja za psihološko mejo, ker so morale vse države, ki so obveznice lahko prodale le po visoki sedem odstotni stopnji, na koncu zaprositi Evropsko Unijo in Mednarodni denarni sklad za pomoč. Italija je na zadnji dražbi za državne obveznice morala ponuditi več kot 7-odstotni donos vlagateljev, vendar jim vseeno ni uspelo zbrati celotnih 7,5 milijard evrov, kolikor so z dražbo načrtovali dobiti. V naslednjih desetih dneh pa naj bi bonitetna hiša Moody's oklestila bonitetno oceno Francije iz AAA na negativno. Prizadete pa niso le evropske države, ampak tudi ZDA. Bonitetna hiša Fitch je v v zadnji reviziji ocenila dolgoročni ameriški dolg z negativno oceno, kar pomeni, da je več kot 50-odstotna verjetnost, da bodo znižali bonitetno oceno ZDA v naslednjih dveh letih.

Napovedi vsekakor niso rožnate in nihče ne more z gotovostjo trditi, po kateri poti bo svetovno gospodarstvo krenilo. Zato so pri UBS Global Asset Management pripravili tri scenarije, katere so razvrstili po verjetnosti. Analitiki so namreč glasovali, kaj je najbolj verjetno, da se bo zgodilo: gospodarsko okrevanje, ponovna recesija in 'recesija z rastjo', v kateri rastejo gospodarstva tako počasi, da se jo občuti kot recesijo. Po mnenju analitikov UBS je zadnji scenarij najbolj verjeten, okrevanje gospodarstva pa najmanj verjetno.

1. Recesija z rastjo

Ta scenarij državljani posamezne države občutijo kot recesijo, ker razvita gospodarstva rastejo tako počasi, da izgubijo skoraj ves svoj zagon. Leta 2011 so bila razvita gospodarstva še vedno v fazi okrevanja in niso ustvarila velikih presežkov v zalogah, investicijah in zaposlenosti, ki ponavadi sprožijo začetek padca iz gospodarskega vrha v recesijo. Države v razvoju po tem scenariju trpijo zaradi ohlajanja svetovne trgovine, njihova gospodarska rast pa je pod pričakovano, čeprav je še vedno višje kot gospodarska rast v razvitih državah.

V Evropi bi kriza po tem scenariju še vedno razsajala, kljub vedno novim varčevalnim ukrepom posameznih držav. Rast bruto domačega prihodka bi se še naprej krhala. Čeprav bi se kriza širila po Evropi bi bili trgi pomirjeni, ker bi se evropske države verjetno zavezale fiskalni integraciji. Tudi Nemčija bi zabeležila počasnejšo rast, ker bi svetovno gospodarstvo ostalo šibko. Inflacija bi ostala na zmernih ravneh, obrestne mere pa bi ostale zamrznjene do konca leta, naslednje leto pa bi se znižale.

2. Recesija

Recesijo so analitiki UBS označili kot drugi najbolj verjeten scenarij, ki bi vsekakor negativno vplival na vlagatelje. Razvite države bi vstopile v recesijo (dva zaporedna četrtletja z negativno gospodarsko rastjo), evroobmočje pa bi se znašlo na robu obstoja. Po nekaterih indikatorjih se evroobmočje že sedaj nahaja tukaj, vendar še obstajajo možnosti, da se izvleče. Trgi v razvoju bi utrpeli izgube zaradi padca svetovne trgovine, skrhalo pa bi se tudi zaupanje v finančne trge in vlade. Surovine bi ob recesiji utrpele velikanske izgube. Panika med državami v evroobmočju bi se razširila v Francijo in Belgijo, stagniralo pa bi celo nemško gospodarstvo. Evropska centralna banka bi zavrla svojo politiko brzdanja inflacije in bi občutno zarezala v obrestne mere. Ameriška centralna banka bi sprostila še tretji paket kvantitativnega sproščanja, pojavile pa bi se tudi razpoke v kitajskem bančnem sistemu, ki bi lahko ogrozile kitajsko gospodarsko rast v letu 2013. Obstajata pa dve svetli točki tega scenarija. Prvič, zaradi majhnih presežkov v zalogah, investicijah in zaposlenosti glede na leto 2007 bi bila druga recesija manj globoka kot prva. Drugič, zaradi vsesplošnega padca inflacije bi lahko države gospodarstva spodbudile z občutno stimulativno monetarno politiko – centralne banke bi zagnale tiskarske stroje in trge zasule z denarjem.

3. Okrevanje

Okrevanje je scenarij, ki se po mnenju analitikov UBS verjetno ne bo zgodil. Po tem scenariju naj bi namreč trenutni slabi podatki iz gospodarstva narekovali le upočasnitev gospodarskega okrevanja, ki se velikokrat pojavi ob dolgoročni gospodarski rasti. V letu 2012 bi po tem scenariju lahko ponovno videli hitro gospodarsko rast. Čeprav nič ne kaže na to, bi tak razplet lahko sprožila hitra akcija evropskih politikov, ki bi poiskali rešitev za močno zadolžene države. Ob tem bi tudi gospodarski podatki morali presezit napovedi, kar bi sprožilo optimizem med vlagatelji. Ta optimizem bi se odrazil v rasti cen delnic in drugih tveganih vrednostnih papirjev, na finančne in kapitalske trge pa bi se vrnilo tudi zaupanje. Glede na trenutne gospodarske podatke pa je tak razplet zelo težko pričakovati.

Poglejte, kaj se zgodi, če Slovenija bankrotira in nas ne pozabite spremljati na Facebooku!