Cekin.si
image (28)

Finančni trgi

Top 10 davčnih oaz: “Pri nas pa ni davkov!”

Natalija Švab
13. 07. 2010 14.38
0

Utajevanje davkov ni lepa čednost, a dejstvo je, da ljudje svoj težko prislužen denar izjemno radi skrivajo pred pogoltno državo, zato pogosto iščejo različne možnosti, kako ga naložiti tako, da bo davek čim nižji.

Zares veliki bogataši to počnejo s pomočjo davčnih oaz. Te v resnici niso skrivnostni kraji, kjer bogataši pod žgočim soncem pijejo drage koktajle, ampak kraji, v katerih na dohodke, dobičke in premoženje nimajo davkov ali pa pobirajo le pavšale, neodvisne od velikosti premoženja.

Večinoma gre za manjše države, ki živijo od nudenja vseh vrst užitkov bogatašem, in so nasprotje velikim državam, ki svojim prebivalcem grenijo življenje z visokimi davki.

Torej ljudje izkoristijo temeljno človekovo pravico o svobodni izbiri prebivališča in poslovanja v tujini. A težava nastane, če se v primeru davčnih oaz ta pravica izkorišča z

ustanavljanjem navideznih družb, opravljanjem navideznih poslov ali le navideznim stalnim bivanjem v davčni oazi. In če se bo “kršitelju” vse skupaj zdelo varovanje premoženja pred davkarijo, bo davkarija temu rekla 'kaznivo dejanje davčne utaje'.

Beg v davčno oazo ni enostaven. Za začetek potrebujete res veliko denarja in poguma ter tudi dobre odvetnike, ki vas bodo reševali, če vas odkrijejo. Saj se spomnite znanih primerov utajevalcev, kot sta na primer Boris Becker in Luciano Pavarotti, ki sta si delila navidezno monaško bivališče, Valentina Rossija, ki je navidezno bival v Londonu, ali očeta Steffi Graf, ki je njen denar v kovčkih 'shranil' na Karibih.

Sicer pa se davčnim oazam očita, da državam letno

povzročijo za okoli 260 milijard dolarjev proračunskega izpada in jih s tem ropajo njihovih osnovnih 'sredstev za preživetje'. Večine 'navadnih Zemljanov', čeprav z davčnimi oazami v praksi nimajo nobene zveze, pa njihov obstoj veseli iz drugega razloga. Države prav zaradi njih včasih dvakrat premislijo, preden dvignejo kakšen davek, saj se bojijo 'bega denarja'.

In če že imate kup denarja … Kam ga spraviti na varno?

Najboljša rešitev je vezana na dokaj subjektivno oceno, finančniki zato v povezavi z davčnimi oazami uporabljajo dva kriterija. Prvi se nanaša na davčne ugodnosti v smislu višine davkov in kakovost storitev, drugi pa na diskretnost davčne oaze. Enotna definicija davčne oaze je namreč težko določljiva, čeprav načeloma gre za kraj, kjer so zakoni in

pristojnosti oblasti namenoma določeni tako, da imajo od njih največjo korist tisti, ki tam nimajo stalnega prebivališča, ampak denar. Pravzaprav gre za predpise in zakone, ki so mnogo ohlapnejši od tistih, ki veljajo v drugih delih sveta, in “uporabnikom” omogočajo zakonit ščit anonimnosti tekom uporabe nejasne zakonodaje.
To je izjemno pomembno. Čeprav ljudje, ki uporabljajo storitve davčnih oaz, trdijo, da gre za 'povsem legalne' posle v tujini, so očitno obsedeni s tem, da zanje ne ve nihče.
Drugi kriterij pa je kakovost storitev v smislu, da večjih količin denarja nima smisla hraniti na krajih, v katerih z njim ne znajo ali ne morejo učinkovito upravljati. V resnici potrebujete kraj, kjer 'obvladajo' posel, imajo možnosti nevpadljivo premikati velike količine denarja in ob tem ne vprašajo preveč vprašanj.

Ko združite oba kriterija, dobite po mnenju Forbesovih strokovnjakov 'seznam finančnih nebes'.
Iskanje takšnih krajev je zanimivo početje. Raziskovalci so se oprli na sezname davčnih oaz oziroma krajev, ki so sloveli kot takšni v zadnjih tridesetih letih, in pri njih najprej preverili načelo diskretnosti. Torej, ali skrbno varovanje podatkov za vsako ceno obstaja uradno v zakonodaji ali ne, ali je nujno voditi javno evidenco podatkov o imetnikih bančnih računov, koliko davčnih informacij o posamezniku je dostopnih raznim službam in koliko sporazumov o mednarodni izmenjavi bančnih podatkov ima sklenjenih država.
Ti kriteriji so naplavili 'običajne osumljence': Švica, Malezija, Barbados, Bahami, Vanuatu, Belize, Brunei, Dominikanska republika, Samoa, Sejšeli, St. Lucia, St. Vincent ...

Potem so raziskovalci preverili še podatke svetovnega denarnega sklada, zanimalo jih je, koliko denarja se steče skozi posamezne oaze. Na prvih mestih so se znašli britanski London, Delaware v ZDA, Luksemburg, Švica, Kajmanski otoki, Irska, Hongkong, Singapur, Belgija in Bermudi. Pri čemer seveda nihče ne trdi, da ima ves denar, ki se nahaja na teh krajih, kaj opraviti s pranjem denarja ali kakšnimi drugimi skrivalnicami. A pomislite, kam bi skrili 'umazan denar', da ne bi izstopal iz povprečja kot slavolok zmage in kje bi ga bilo nemogoče izslediti.

Končni seznam davčnih nebes, ki ga sestavljajo države in kraji na fotografijah, bo marsikoga presenetil,

priznavajo avtorji lestvice, a podatki opozarjajo, da 'denarne skrivalnice' niso nekaj, kar se dogaja na drugem koncu sveta, ampak tudi v 'uglednih finančnih mestih', kot je London.
Londonski 'City' je skorajda država v državi, vlada cityja - poslovni velikani – nadzira celotne finance in gospodarstvo države. Prav tukaj je vir premikov neverjetnih vsot denarja. Tudi po zaslugi britanskega izuma – zaupanja, ali po domače skrivnostnosti in ščitenja 'do konca'. Zaradi finančne moči Cityja – ki se jo da kljub krizi videti vedno znova in znova, vlada Združenega kraljestva ne more preprečiti skorajda nobene transakcije v Cityju. 

 


 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 861