Gospodarska dejavnost v Sloveniji se je v tretjem četrtletju na letni ravni skrčila za pol odstotka, je ugotovil državni statistični urad. V preteklih petih zaporednih četrtletjih je Slovenija beležila rast, sedaj pa se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) ponovno zmanjšal in kaže, da bo gospodarska rast ob koncu leta zelo šibka, še posebej, ker se zaostrujejo razmere v evroobmočju in na svetovni ravni.

Po napovedih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naj bi slovenski BDP letos zrasel le za en odstotek, naslednje leto pa le še za 0,3 odstotka. Urad za makroekonomske analize in razvoj pa je napovedal znižanje gospodarske rasti za letos in naslednje leto. Slovenija je s skupno valuto in celotno gospodarsko aktivnostjo močno odvisna od evroobmočja, ki ga pesti huda dolžniška kriza. Za evroobmočje pa so analitiki pri finančni instituciji Morgan Stanley pripravili predogled gospodarstva v letih 2012 in 2013, v katerem ugotavljajo, da je evroobmočje že vstopilo v recesijo.

'Znižali smo napoved rasti svetovnega bruto domačega proizvoda za leto 2012 iz 3,8 odstotka na 3,5 odstotka, kar je nizka rast, ki je pod dolgoročnim povprečjem,' so ugotovili analitiki Morgan Stanleyja s Joachimom Felsom na čelu. 'Naš največji popravek navzdol je v evroobmočju, ki je po našem mnenju že vstopilo v recesijo.' Po njihovih napovedih naj bi se BDP držav s skupno evropsko valuto naslednje leto skrčil za 0,2 odstotka, leta 2013 pa naj bi zabeležil rahlo rast pri 0,9 odstotka.

V svoje poročilo pa so vključili tudi podrobno napoved za gospodarstvo evrskega območja. Izhajali so iz predpostavk, da dobo voditelji evropskih držav hitro naredili velik korak proti fiskalni integraciji evro držav, kar bi vzbudilo zaupanje. Predvideli pa so tudi, da bi ameriški kongres podaljšal trajanje stimulacijskih ukrepov. Glede na trenutno dogajanje in počasne odločitve evropskih voditeljev bi lahko rekli, da so te predpostavke, kar nekoliko optimistične. Vseeno pa pravijo, da bi tvegali hudo recesijo v Evropi in Združenih državah Amerike, če ne bi sprejeli teh odločitev. Svetovni BDP bi se v tem primeru lahko ohladil na 2,5-odstotno rast, razpad evra pa bi po njihovem mnenju lahko povzročil zastoj gospodarstva, ki bi bil hujši od recesije leta 2008 in 2009. Vseeno menijo, da do razpada evra verjetno ne bo prišlo, čeprav se težave kopičijo.

Evroobmočje naj bi se naslednje leto skrčilo, naslednja leta pa naj bi videli le šibko gospodarsko rast.

Rast BDP evroobmočja:

2011: 1,6%
2012: -0.2%
2013: 0.9%
2014 - 2018: 1.4%

Osebna potrošnja se bo upočasnila v skladu z ohlajanjem gospodarstva

Rast osebne potrošnje:
2011: 0.7%
2012: 0.2%
2013: 0.5%

Naložbe zasebnega sektorja bi skoraj izginile

Rast naložb v realnem sektorju:
2011: 2.1%
2012: -1.5%
2013: 0.5%

Državna potrošnja bi se ustavila zaradi varčevalnih ukrepov in brzdanja javnega dolga

Rast državne potrošnje:
2011: 0.5%
2012: -0.2%
2013: -0.2%

Cene dobrin bi se znižale, kar bi omogočilo centralnim bankam, da začnejo tiskati denar

Inflacija
2011: 2.7%
2012: 1.5%
2013: 1.3%

Vseeno pa rast osebnih dohodkov ne bi sledila inflaciji

Realna rast osebnih dohodkov:

2011: 0.2%
2012: -0.1%
2013: 0.5%

Ljudje bi načeli tudi nekaj svojih prihrankov

Stopnja osebnih prihrankov:

2011: 12.4%
2012: 12.2%
2013: 12.1%

Medtem, pa bi se število brezposelnih še povečevalo

Stopnja brezposelnosti:

2011: 10.1%
2012: 11.0%
2013: 11.2%

Javni dolg bi rasel hitreje kot BDP na evroobmočju

Javni dolg evroobmočja (v odstotkih od BDP):

2011: 88.2%
2012: 91.0%
2013: 92.2%

Evropska centralna banka bi kmalu zarezala v obrestne mere, zahtevana donosnost na nemške desetletne obveznice pa bi se še naprej rasla

Ključna obrestna mera ECB:

2011: 1.00%
2012: 0.50%
2013: 1.25%

Zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice:

2011: 1.75%
2012: 2.20%
2013: 3.00%