Rusija je v nedeljo opozorila na neveljavnosti plinskega sporazuma, ker je Ukrajina v svojo pogodbo vnesla nekatere spremembe, nesprejemljive za Rusijo, zato je Ukrajina danes ponovno podpisala dogovorjeni sporazum.

Po današnjih pogovorih z delegacijo ruskega energetskega giganta Gazprom, je Ukrajina podpisala dogovor o pogojih nadzora tranzita plina preko ukrajinskega ozemlja, tokrat brez dodatnih klavzul.

Ruski predsednik Dimitrij Medvedjev je v nedeljo dejal, da do prejema "prave različice pogodbe", ki je bila dogovorjena med vsemi tremi stranmi – EU je dogovor posebej podpisala z Rusijo in posebej z Ukrajino –, Rusija ne bo dobavljala plina. Ukrajina je namreč v svoj del pogodbe z EU vnesla t. i. deklaracijo, ki je ni v ruski različici.

Evropska komisija je v nedeljo zavrnila očitke Medvedjeva, da je plinski sporazum, ki so ga podpisale Rusija, EU in Ukrajina, neveljaven zaradi dodatne izjave v ukrajinski verziji pogodbe z EU, ki naj bi bila nesprejemljiva za Moskvo.

Ukrajina naj bi v svojo verzijo pogodbe z EU dopisala, da je poravnala vse obveznosti do ruskega plinskega monopolista Gazproma in da si ni prisvajala plina, ki je bil namenjen Evropi. Toda ta izjava je zelo razburila Moskvo, predsednik Medvedjev pa je izjavil celo, da dogovor, ki ga je EU ločeno podpisala z Rusijo in Ukrajino, ne velja. Zato Rusija do prejema "prave različice pogodbe" ne bo dobavljala plina, je zagrozil Medvedjev.

Plinski sporazum bo končno omogočil obnovo dobave ruskega plina državam EU. V skladu z dogovorom bodo pretok plina nadzorovali ruski in ukrajinski opazovalci ter opazovalci EU. Ukrajina, Rusija in EU so se dogovorili, da bo vsaka stran prispevala po 25 strokovnjakov, ki bodo izvajali nadzor na ozemlju Ukrajine in Rusije. Opazovalci bodo nadzirali pretok plina na petih točkah v obeh državah.

Za zdaj je vprašanje, kdaj bo EU dobila plin iz Rusije, še odprto. Po besedah češkega ministra za energijo Martina Rimana, ki bo danes popoldne predsedoval izrednemu zasedanju energetskih ministrov EU, Rusija po današnjem ponovnem podpisu sporazuma s strani Ukrajine nima nobenega razloga več, da ne bi vzpostavila dobave plina Evropi, zato bo EU pozvala k takojšnji dobavi.

Poleg ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika se izrednega zasedanja danes v Bruslju udeležujeta še v. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu Janez Kopač in sekretar v direktoratu za energijo Damjan Zagožen.

"Povsem nemogoče je napovedati, kdaj bi lahko Geoplin začel prejemati plin iz Rusije," je dejal direktor Geoplina Alojz Stana.

Ob tem je Stana zagotovil, da Geoplin sicer uspešno koordinira preostale vire dobav in zagotavlja kupcem nemoteno dobavo plina v nadzorovanem obsegu porabe. Kljub temu poziva kupce k racionalni rabi zemeljskega plina.

Ruski Gazprom je dobavo zemeljskega plina Ukrajini zaradi spora glede cene in ukrajinskega dolga prekinil 1. januarja, 7. januarja pa je zaradi domnevnih kraj plina, namenjenega evropskim odjemalcem, prekinil tudi dobavo plina preko ukrajinskega ozemlja Evropi in tako močno prizadel številne države.

Posledice so najbolj občutile države v jugovzhodni Evropi, ki zemeljski plin dobivajo skoraj izključno iz Rusije. S prekinitvijo oziroma močnim zmanjšanjem dobav ruskega plina so se poleg držav zahodnega Balkana soočile tudi članice EU: Bolgarija, Romunija, Slovaška, Madžarska, Češka, Avstrija, Slovenija, Nemčija, Italija in tudi Francija.