Alwaleed Bin Talal je glede na lestvico najbogatejših Zemljanov, ki jo je objavil Forbes, vreden 20 milijard dolarjev (15 milijard evrov) in tako najbogatejši Savdijec in 26. najbogatejši Zemljan. A kot kaže, to princu, ki je znan po svoji nečimrnosti, ni dovolj. Na svojo uvrstitev se je odzval s sporočilo za javnost, ki so ga spisali v njegovi korporaciji Kingdom.

Forbes je obtožil pristranskosti do bogatašev z Bližnjega vzhoda. Njegove pritožbe izvirajo iz dejstva, da Forbes med premoženje ni vštel delnic, ki kotirajo na savdski borzi Tadwul. Teh naj bi imel Alwaleed Bin Talal za kar 9 milijard dolarjev, a pri Forbesu menijo, da je omenjena borza bolj igrišče za naftne bogataše, kot resničen trg vrednostnih papirjev in kot tak podvržen različnim manipulacijam. Pri Forbesu naj bi dejali celo, da je manipulacija z vrednostnimi papirji nacionalni šport.

Princ je v obvestilu za javnost še zapisal, da zaradi tovrstne diskriminacije prekinja sodelovanje s Forbesom, še vedno pa bo podatke o svojem premoženju dostavljal konkurenčnemu mediju Bloombergu, ki prav tako vodi svojo lestvico najpremožnejših Zemljanov.

Na njegove obtožbe so se pri Forbesu že odzvali in dejali, da finančno stanje princa temeljito spremljajo že več let. Tako so objavili obsežen članek, ki princa opisuje kot človeka, obsedenega s podobo uspešnega poslovneža. Tako naj bi celo kot poslovna darila dajal revije, kjer se pojavlja na naslovnicah. Med revijami so Forbes, Time, Vanity Fair in ostale globalno uspešne izdaje. Težave je le v tem, da jih je izdelal sam. V resnici se na naslovnici teh revij ni pojavil nikoli.

Kot so še zapisali pri Forbesu, je Alwaleed Bin Talal v stalnem stiku z njimi in da od nikogar od 1426 milijarderjev, kolikor jih je na njihovi lestvici, še niso doživeli takega pritiska kot od njega. Ker ni bil zadovoljen s svojo pozicijo na lestvici najbogatejših, naj bi poklical v uredništvo in užaloščen spraševal: 'Kaj moram še storiti? Kaj vam še lahko dam?', in ob tem ponujal telefonsko številko svojega bankirja v Švici.

Pri Forbesu so tudi razložili, zakaj pri oceni niso upoštevali vrednosti delnic njegovega podjetja, ki kotirajo na borzi v Savdski Arabiji. Da bi dvignil vrednost podjetja, naj bi princ v podjetje vlagal velike količine svojega osebnega premoženja in tako umetno ustvarjal povpraševanje.