Danes je v hotelu Mons potekal Dan slovenskega kapitalskega trga, kjer so se predstavila podjetja, ki so uvrščena v prvo borzno kotacijo na ljubljanski borzi. Svoje dolgoročne načrte in strategije so očem javnosti predstavili telekomunikacijski operater Telekom Slovenija, naftni distributer Petrol, logistik Intereuropa, največje slovensko trgovsko podjetje Mercator, bančna skupina NKBM, največji slovenski farmacevt Krka, trgovec z belo tehniko Gorenje, pristaniško in logistično podjetje Luka Koper ter finančni družbi Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava.

"Boljši od ameriškega sistema"

Skupina NKBM je ena izmed vodilnih finančnih skupin v Sloveniji z večletno tradicijo. Delnica druge največje slovenske banke NKBM, ki jo ima v lasti preko 100.000 delničarjev (kar je mimogrede največ na ljubljanski borzi), trenutno kotira okoli 8 evrov, ji pa mnogi analitiki kljub slabim preteklim rezultati pripisujejo velik potencial ter ciljno ceno okoli 13 evrov. Banka je namreč s svojimi trženjskimi akcijami zbrala dovolj depozitov, ki naj bi predstavljali trden temelj za uspešno financiranje pasive. "NKBM pokriva 90 odstotkov svojih kreditov s sredstvi depozitov. Če sem upoštevamo celotno skupino NKBM, je ta odstotek še višji." je povedal predsednik uprave Boštjana Kovačič. Od tod si lahko razlagamo tudi visoko kapitalsko ustreznost banke, kar predstavlja visoko relativno varnost te banke.

Tržni delež NKBM je v slovenskem bančnem prostoru tako po depozitih kot tudi posojilih znašal okoli 10 odstotkov, razvejena mreža 74 poslovalnic pa servisira približno 400 tisočim komitentom. Sicer je bila prej NKBM označena kot regionalna banka, ki pa se sedaj internacionalizira in ima zaposlenih okoli 2.700 ljudi.Kljub dejstvu, da ima 1,5 milijard evrov likvidnih sredstev, njen glavni problem ostaja portfelj naložb v tujini, ki se je zaradi drastičnih padcev na mednarodnih kapitalskih trgov razpolovil. Kljub temu pa so v primerjavi z ameriškem sistemu bank premagovali povprečno donosnost trgovalnega portfelja ameriških bank že od leta 2001 naprej in to vsako leto. Glavni cilj NKBM-ja je širitev poslovanja tako na domačem trgu kot tudi na trgih jugovzhodne Evrope. Zanemarili pa ne bodo tudi razvoja direktne banke v evroobmočju depozitov, kjer bo strategija financiranja ostajala ista kot do sedaj — brez dražjega zadolževanja v tujini. NKBM ima namreč veliko sekundarno likvidnostno rezervo v višini okoli 900 milijonov evrov, saj pričakujejo velik pritisk slabitev, ki bodo prišle in so po njihovem mnenju nujne.

Mnoge obiskovalce pa je seveda zanimalo, kako je zavarovano posojilo, ki je bilo dano Istrabenzu. Tam je NKBM nastopala kot ena izmed glavnih upnic. Besede predsednika uprave so bile skromne, saj so bile omenjene le pogodbene klavzule, ki naj bi bile v osnovi zelo dobro zastavljene. Očitki obiskovalcev so leteli tudi na vse večje drsenje NKBM glede na tržni delež med bankami. Boštjan Kovačič je padanje bilančne vsote argumentiral z dejstvom, da je to del strategije banke, saj se NKBM nima načrta prezadolžiti, da bi »napumpali« bilančno vsoto. Po njegovem je bolj pomembno, da se gleda dobičkonosnost banke in ne velikost tržnega deleža.

"Maja odhajamo v Ameriko"

Glede na to, da glavnino svojih prihodkov naš največji farmacevt dosega v Evropi, jim Amerika ne predstavlja glavni trg. Izjava predsednika uprave Jožeta Colariča se je nanašala na tako imenovani "road show“ ali bolje rečeno promocijo delnic Krke tamkajšnjim investitorjem. Med delničarji Krke je namreč le 9 odstotkov tujih investitorjev. To številko želijo občutno zvišati, saj se zavedajo, da bi s tem povečal povpraševanje in posledično s tem likvidnost, tržno kapitalizacijo in navsezadnje višjo ceno na borzi.

Z delnico Krke se ustvari preko 40 odstotkov celotnega prometa na ljubljanski borzi. Gre seveda za enega največjih slovenskih izvoznikov, ki 90 odstotkov prihodkov ustvari v tujini. Njihova primarna skrb so investicije v raziskave in razvoj, s čimer so postali glavni generik v srednji in vzhodni Evropi. Njihovi nadaljnji cilji so usmerjenost v ljudi ter samostojnost. Le tako namreč ostaneš hiter in prilagodljiv, kar je ključnega pomena v farmacevtski panogi, je pojasnil Colarič.

Predsednik uprave Jože Colarič poudarja, da želijo ohraniti najmanj 10 odstotno rast prodaje ter ohranjanje 40 odstotnega deleža novih farmacevtskih izdelkov glede na celotno paleto ponujenih zdravil. Krka je sicer sedmo največje generično farmacevtsko podjetje, glavni trg na katerega so osredotočeni, pa je jugovzhodna Evropa. Zaradi svoje perspektivnosti pa so bili v preteklosti, vsaj neuradno, mnogokrat obravnavani kot tarča prevzema večjih farmacevtskih podjetij.

Skrivnost njihovega poslovanja se skriva v višini marže, ki sedaj, kljub slabim razmeram na finančnih trgih, uspešno raste. V primerjavi s konkurenco dosegajo za več kot 10 odstotkov višje rasti prodaje, za leto 2009 pa tako napovedujejo dobiček v višini 161 milijonov evrov.

V letu 2008 so imeli za približno 150 milijonov evrov naložb, ki pa so jih skrbno investirali ter prilagajali razmeram na trgu. Tako so za prevzem nemške Tad Pharme prodali večino vrednostnih papirjev, da so zbrali vsa potrebna sredstva za prevzem. Še en dokaz več, da so usmerjeni v osnovno dejavnost.

"Število zaposlenih povečujemo predvsem v tujini, kjer največ zaposlujemo na področju marketinga in prodaje.“ so bile besede predsednika uprava Jožeta Colariča. Po njegovih besedah naj bi bil uspešno trženje ključni generator pospeševanja poslovanja našega največjega farmacevta. Colarič pa je izpostavil tudi stransko dejavnost Krke, to je zdraviliška dejavnost, ki jo, vsaj kratkoročno, ne nameravajo opustiti.

Od Vladivostocka do Lisbone

Ta slogan velja za pokritost tržišč, na katerih s pridom izkoriščajo slabost prejšnjega kreditiranja konkurentov. "Dostikrat nasprotujoče izjave so, da Krka dela dobiček v Sloveniji. To preprosto ni res, saj večina prihodkov ustvarimo z izvozom v tujino.“ je še dodal Colarič. Kljub težavam, ki jih pestijo, pa bodo še naprej usmerjeni v jugovzhodne trge. Trenutno največja težava je depreciacija valut oziroma izgubljanje lokalnih vrednosti valut jugovzhodnih držav, kjer Krka posluje.

Glavno področje še vedno ostaja Ruska federacija. Sicer se zavedajo dejstva, da hočejo Rusi lastno farmacevtsko industrijo, vendar želi Krka biti takrat poleg, pa četudi bo to čez 5 ali več let. Razlogov za to je več. Velik trg odjemalcev, kjer je Krka uveljavljena in poznana blagovna znamka, poceni surovine, manjša konkurenca ter industrija brez lastne proizvodnje so dejavniki, ki so Krko prepričali, da je vredno vztrajati na tem trgu.

Več o tem, kaj so rekli ostali predsedniki uprav podjetij, ki so uvrščena v prvo borzno kotacijo na ljubljanski borzi, pa v prihodnjem članku.