Vodilni položaj Agrokora na lestvici so zagotovili politika agresivne ekspanzije skozi organsko rast in selektivni prevzemi. Ustvarili so tudi največjo letno rast prihodkov, kar 36-odstotno, le odstotno točko nižjo pa devetouvrščeno podjetje na lestvici, to je srbska Delta M.

Slovenskim podjetjem po zastopanosti sledijo hrvaška, teh je 30 in srbska podjetja, njih je 23. Ostale države v regiji - BiH, Črna gora in Makedonija - so zastopane precej skromnejše, saj imajo vse skupaj na lestvici le devet podjetij. Med sektorji je s 34 podjetji najbolje zastopan sektor blaga široke potrošnje, sledi mu energetski sektor z 29 podjetji.

Skupni prihodki od prodaje podjetij v energetskem sektorju so se lani povečali za 22 odstotkov, kar je precej več od povprečja v regiji. Povprečna rast prihodkov od prodaje je leta 2008 v regiji znašala 12 odstotkov oziroma v Sloveniji osem odstotkov. Kljub krizi je kar 85 podjetij svoje prihodke še povečalo, povečanje dobička je lani v regiji zabeležilo 43 odstotkov podjetij, ki so se uvrstila na lestvico, v Sloveniji je takih 37 odstotkov.

Največja banka v regiji je Nova Ljubljanska banka NLB z 18,9 milijarde evrov bilančne vsote. Na drugem mestu s skoraj pet milijardami evrov nižjo bilančno vsoto sledi Zagrebačka banka, na tretjem pa je Privredna banka Zagreb, ki je za polovico manjša od NLB. Med prvimi desetimi bankami na lestvici so še Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa in Unicredit banka Slovenija.

Tudi med zavarovalnicami se lahko Slovenija pohvali z največjo v regiji, to je skupina Triglav, ki je leta 2008 obračunala eno milijardo evrov premij, kar je še enkrat več kot drugouvrščena zavarovalnica Croatia osiguiranje. Do petega mesta spet sledijo slovenske banke, in sicer Adriatic Slovenica, Zavarovalnica Maribor in Vzajemna.

Lestvico so letos pri Deloittu sestavili prvič, pričakujejo, da bo prihodnje leto prišlo do sprememb. Posledice globalne finančne krize se je v gospodarstvih držav Adria regije resneje začelo čutiti v zadnjem četrtletju leta 2008, obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je letos po pričakovanjih zmanjšal za tri do šest odstotkov.

Čeprav je gospodarski šok, ki ga je doživela regija, nedvomno hud, v nobeni od držav ni prišlo do resne panike, saj v niti eni državi ni prišlo do kakšnega večjega pretresa na bančnem trgu, zato smo lahko za leto 2010 optimistični, saj naj bi dno že bilo doseženo, prihodnje leto se bo začelo postopno okrevanje.