Zlato že stoletja velja za varno in stabilno naložbo, ki naj bi ne glede na finančne pretrese ohranjala vrednost. A dejstvo je, da je v sodobnih časih podvržena špekulacijam tako kot vsi preostali finančni instrumenti. Od začetka rasti vrednosti zlata leta 2008, ki seveda sovpada z začetkom finančne krize, se je vrednost zlata skoraj potrojila. 15. avgusta leta 2008 je bila tako vrednost unče zlata (31,10 g) 536,42 evra.

Z manjšimi nihanji je nato vrednost rasla in svoj vrhunec dosegla lanskega septembra, ko je bilo treba za unčo plačati 1.376 evrov. Zlato je nato sicer padlo, a se nekako stabiliziralo pri vrednosti 1.200 evrov za unčo. V petek pa je cena dobesedno strmoglavila na 1.100 evrov za unčo (31,10 grama).

Gre za največji enodnevni padec po letu 2008. Če so bili manjši padci po tem največkrat posledica strme rasti in je šlo zgolj za korekcijo cene, je tokrat zgodba malce drugačna, saj je padec sledil daljšemu obdobju stagnacije. Poleg tega so padcu sledile tudi reakcije investitorjev, zaradi katerih so padle tudi vrednosti delnic rudnikov in vrednosti skladov, ki so vlagali v zlato.

Finančni strokovnjaki so očitno tak padec pričakovali, saj je na primer Goldman Sachs svojim investitorjem poslal obvestilo, naj stavijo na padec vrednosti zlata. V obvestilu je tudi napoved, da pričakujejo, da bo do konca leta vrednost zlata padla pod 1.100 evrov za unčo. A vlagateljem ni bilo treba čakati do konca leta, saj se je pričakovani padec zgodil kar v enem letu.